Z naftnim orožjem nad Rusijo

Savdska Arabija naj bi nafto prodajala vse ceneje "zaradi političnih razlogov", predvsem pa zaradi zahtev ZDA in pritiska na Rusijo ter druge države, ki nasprotujejo politiki ZDA in njenih zaveznic.

Nepričakovan padec cen nafte že sproža globalne posledice. Še lani novembra je bila cena nafte 110 dolarjev za sodček, trenutno pa je cena že pod 86 dolarji in še vedno pada. Po nekaterih predvidevanjih bi lahko padla celo do okoli 60 dolarjev za sodček. Večina zahodnih komentatorjev sicer padec cen nafte pripisuje ekonomski gospodarski krizi, in zaradi tega z zmanjšanem svetovnem povpraševanju, kar je sicer delno res, vendar ta odgovor vsekakor ne daje popolne slike razmer. Več>>

Nesporno je namreč, da se je večji padec cen nafte začel sočasno z napadi ZDA in koalicije "voljnih" na cilje Islamske države v Iraku. Tega se ne da pojasniti z ekonomskimi razlogi, kajti vse vojne na Bližnjem vzhodu so bile doslej vzrok za naraščanje, ne pa za padec cen nafte. Cene nafte so poskočile v času dveh vojn v Perzijskem zalivu, ob napadu na Afganistan in Irak ob začetku "vojne proti terorizmu", v času državljanske vojne v Libiji in tako naprej. Trenutno pa cene nafte nezadržno padajo, čeprav je položaj na Bližnjem vzhodu z razsulom v Libiji, Iraku, Siriji, Afganistanu in drugih državah še vedno kaotičen. Sicer pa to potrjujejo tudi zadnji skoki cen - ko je Islamska država začela s svojimi napadi junija letos, je cena nafte poskočila z 109 na 115 dolarjev za sodček. Zato je zelo nenavadno, da je tri mesece pozneje, ko so bile s strani ZDA bombardirane celo rafinerije v Iraku in Siriji pod nadzorom ISIS-a, cena nafte nenadoma pričela padati pod ceno 85 dolarjev za sodček. Večina analitikov v tem dogajanju vidi namerno akcijo oziroma uporabo ameriškega "naftnega orožja" zoper največje nasprotnice ZDA ter njene zaveznice - predvsem Savdske Arabije. Rashid Abanmy, predsednik Centra za naftno politiko Savdske Arabije iz Riada ocenjuje, da bo Savdska Arabija "iz političnih razlogov" nafto kmalu prodajala celo po 50 do 60 dolarjev za sodček predvsem za trge v ZDA in v Aziji, odgovorna pa naj bi bila tudi za sedanji padec cen nafte.

Tarče takšne politike so seveda predvsem Ruska federacija, Iran ter tudi Venezuela, torej države, ki so odvisne od višjih cen nafte. Njihovi proračuni potrebujejo cene nafte, ki so praviloma višje od 100 dolarjev za sodček. V ozadju naj bi se po ocenah številnih dobro obveščenih analitikov skrival dogovor med ZDA in Savdsko Arabijo, ki je pristala na to, da se pričnejo napadi na sile Islamske države, ki je "ušla izpod nadzora" (kot nekoč talibani v Afganistanu), toda le v primeru, če se istočasno nadaljuje spodkopavanje Sirije in njenih zaveznic. K temu pa bi morala največ prispevati prav Savdijska Arabija z velikimi popusti in z zniževanjem cen nafte. Ker se novembra pričakuje dogovor o iranskem jedrskem programu, nizke cene nafte škodijo tudi Iranu in predstavljajo dodaten pritisk na to državo. Ob tem se ZDA nahajajo pred novembrskimi vmesnimi volitvami za člane senata, kjer obstaja nevarnost, da bi republikanci dobili večino in s tem predsednika države postavili v položaj, ko bi bil naslednji dve leti, do konca svojega mandata, odvisen tako od kongresa kot od senata, ki bi bila oba pod nadzorom republikancev. Obamovi demokrati so pred štirimi leti izgubili 63 mest oziroma večino v kongresu, kar je bila največja izguba vladajoče stranke od leta 1938 in tega sedanji ameriški predsednik zagotovo ni pozabil. "Zaradi naraščajočih cen nafte vozniki iščejo nekoga, ki je odgovoren za to. In politiki poskušajo izkoristiti prednost. Republikanci so v četrtek onemogočili načrt predsednika, da zmanjša davčne olajšave naftnim podjetjem. Predsednik pravi, da ne more narediti veliko, da bi nadzoroval cene nafte. Toda kot kaže, se zelo trudi, da bi bilo videti, da to poskuša storiti," je še marca leta 2012 poročal CBS.

Vse kaže, da mu je končno le uspelo. Po drugi strani pa tudi Savdska Arabija predvsem v Iranu, Siriji in Rusiji vidi resne nasprotnike. Znano je, da je princ Bandar, tedaj še vodja savdske tajne službe, lani pred izvedbo napada s kemičnim orožjem v Damasku ruskemu predsedniku celo grozil s terorizmom, v kolikor Rusija ne spremeni svoje politike do Sirije. Ruski proračun je med leti 2015 in 2017 predvideval cene nafte v višini okoli 100 dolarjev, vendar so te cene že danes bistveno nižje. Ob tem 12- članski OPEC, kartel proizvajalk nafte, ki nadzoruje okoli tretjino svetovne proizvodnje nafte, sploh ne ravna tako, kot je v preteklosti - ko so cene pričele padati, je OPEC vedno zmanjšal proizvodnjo in s tem cene ohranil na višji ravni. Danes pa se to ne dogaja oziroma se dogaja nekaj povsem nasprotnega. Kar je znova v pretežni meri dobro za ZDA. Nizke cene nafte seveda vplivajo tudi na višjo gospodarsko rast in znižanje transportnih ter proizvodnih stroškov v ZDA ter povečujejo kupno moč prebivalstva.

Težava te politike je seveda predvsem v tem, da je dvorezna - zaradi vse nižjih cen nafte so na udaru tudi ameriški proizvajalci nafte in plina, ki se že tako otepajo z visokimi proizvodnimi stroški. Po drugi strani takšna politika izjemno koristi tudi največjemu ameriškemu konkurentu in tudi varnostni grožnji na svetovni sceni - Kitajski, ki v tem času zelo pridno in na veliko kupuje poceni nafto in si pripravlja strateške rezerve. Nizke cene nafte, ki jih ne uspe zajeziti niti OPEC, saj so njegova "priporočila" neobvezna za članice, pa bi lahko dolgoročno škodile tudi Savdski Arabiji, ki se sicer ponaša z velikanskimi zaslužki, vendar za visok standard prebivalstva, vojaške intervencije v tujini in ogromne projekte prav tako zapravlja izjemne količine z nafto prisluženih dolarjev. Na koncu je potrebno k tej politiki prišteti še okoljsko škodo - kajti namesto da bi se svet usmerjal v iskanje bolj okolju prijaznih energij, politika poceni nafte seveda vpliva na manjšo konkurenčnost vseh bolj čistih virov energije. Predsednik Rusije Vladimir Putin je ob tem svet opozoril, da bo "globalno gospodarstvo pričelo stagnirati ob 80 dolarjih za sodček". Ob tem naj bi bili tudi proračuni vseh proizvajalk nafte naravnani na ceno nafte, ki ni nižja od okoli 90 dolarjev za sodček, sicer bi države imele velike izgube. Ob vsem skupaj pa tudi "naftno orožje" proti Rusije ne more biti uspešno, kajti Rusija ima dovolj deviznih rezerv, da bi jih lahko brez drugih dohodkov mirno trošila še štiri leta. V tem času bodo seveda zgrajeni tudi novi plinovodi do Kitajske, če bodo cene padle preveč, pa lahko Rusija zagotovo pripravi še kakšno presenečenje, zaradi katerega bi cene nafte lahko znova poskočile - morda tudi proti volji Savdske Arabije.