V davčnih oazah je naloženih 6100 milijard evrov

Po oceni izvedencev je osem odstotkov svetovnega bogastva spravljenega v davčnih oazah. Študija, ki jo je objavil ameriški časopis Journal of Economic Perspectives, je pokazala, da je v davčnih oazah naloženih 7600 milijard dolarjev oziroma 6100 milijard evrov. Od tega imajo tam naloženih 2600 milijard dolarjev Evropejci. Gabriel Zucman iz London School of Economics ocenjuje, da so domače države ljudi, ki imajo svoje premoženje naloženo v davčnih oazah, vsako leto prikrajšane za 190 milijard dolarjev davkov.

Zucmanova študija tudi kaže, da ameriška podjetja za vse več svojih dobičkov davke plačujejo v tujini. Lani so prek sestrskih podjetij v davčnih oazah plačala davek za 55 odstotkov dobička, pred 30 leti samo za 20 odstotkov. Glavne davčne oaze, ki jih uporabljajo ameriška podjetja, so Nizozemska, Bermudi, Luksemburg, Irska, Singapur in Švica.

Nizozemska je po podatkih računskega sodišča samo letos sklenila 669 sporazumov, na podlagi katerih velika podjetja in premožni posamezniki ne plačajo tako rekoč nič davka. Za kakšne zneske gre, po poročanju Die Presse ni znano, govori pa se o več kot 100 milijardah evrov. V Amsterdamu na ulici Herengracht in v delu Zuid ob Svetovnem trgovinskem centru (WTC) je 23.500 tako imenovanih podjetij poštnih predalov, ki z nizozemsko davčno upravo lahko sklepajo sporazume, na podlagi katerih ne plačajo tako rekoč nič davka.

Med tistimi, ki to možnost izkoriščajo, so tudi skupina Rolling Stones, David Bowie in pevec skupine U2 Bono, ki se v javnosti predstavlja kot zvezdnik, ki pomaga revnim po svetu. Vsi prihodke dobivajo prek Nizozemske, ker za prihodke od avtorskih pravic za pesmi tam ni treba plačati davka. Enako velja tudi za prihodke od prodaje licenc in za prihodke od dividend, ki jih nadnacionalke dobivajo prek sestrskih družb s sedežem na Nizozemskem.

Stopnja davka od dohodka pravnih oseb na Nizozemskem znaša 25 odstotkov, kar je v primerjavi z drugimi državami relativno nizko. Niso pa Nizozemci tako velikodušni do domačinov, ki na leto zaslužijo več kot 50 tisoč evrov, saj jim davčna uprava z dohodnino vzame 52 odstotkov, poleg tega morajo plačati še precej visoke lokalne davke. Za lastne državljane je Nizozemska tako davčni pekel, ne davčni raj.

Švicarji bodo v nedeljo, 30. novembra, odločali o odpravi davčnih ugodnosti za premožne. Pet kantonov, med katerimi je Zürich, je pavšalno obdavčitev za tujce, ki jim omogoča, da ne plačajo veliko davka, že črtalo iz svojih kantonalnih predpisov, socialnim demokratom pa je zdaj uspelo zbrati 100 tisoč podpisov za ukinitev takšne obdavčitve na nacionalni ravni. Kakšen bo izid, je negotovo. Po nekaterih poročilih javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo Švicarji predlog verjetno podprli, po nekaterih poročilih pa bo zavrnjen, ker se Švicarji bojijo gospodarskih posledic, če bodo premožni odšli drugam.