Draghijeva vesela tiskarna denarja

Na lovu za rekordi niso le ameriške borze, tudi nemški borzni indeks DAX je samo v treh tednih pridobil več kot 1000 točk. Ta rast je še toliko bolj omembe vredna, ker konjunktura v Nemčiji prav nič ne galopira. Še več, njeni napovedovalci svoje ocene popravljajo navzdol. Razmere v Nemčiji sicer še niso tako slabe kot v Avstriji, kjer se je recesija praktično že začela, a to ni rast, piše Josef Urschitz v Die Presse.

Na srečo delničarji, vsaj tisti, ki jih zanima dobiček na kratki rok, zdaj ne gledajo na podatke o konjunkturi. Za njihovo dobro voljo skrbi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi s svojo veselo tiskarno denarja v Frankfurtu. Do zdaj ta tiskarna ni bila med najbolj produktivnimi. ECB je svojo bilanco v preteklih letih bistveno manj napihnila kot ameriška centralna banka Federal Reserve (FED), japonska ali celo švicarska centralna banka.

Josef Urschitz navaja, da se bo zdaj to očitno spremenilo, ker območje evra koraka strumno proti deflaciji, kljub številnim poskusom ECB, da bi inflacijo dvignila na ciljno raven nekaj pod dva odstotka. Novembra je inflacija v evroobmočju dosegla le še 0,3 odstotka, januarja bo predvidoma dosegla ničelno stopnjo, potem pa bo ogenj v strehi.

Urschitz razlaga, da ni težko ugotoviti, kaj se bo zgodilo. Draghi je zagnal tiskarno denarja in sveže natisnjeni evri zaradi šibkega povpraševanja po kreditih ne bodo končali v realnem gospodarstvu, ampak bodo omogočili nadaljevanje rajanja na borzah.

Profesor Henrik Müller pa v spletni izdaji Spiegla opozarja, da namerava ECB bistveno znižati vrednost evra, kar naj bi bil dejanski razlog za odločitev, da bo začela kupovati državne obveznice. To je mogoče imenovati tudi monetarni orožarski program, kar je nevarna strategija, ki bi jo v ZDA lahko videli kot sovražno dejanje. Zato je pričakovati temu ustrezne protiukrepe, ki bodo privedli do valutne vojne.

S pocenitvijo evra naj bi ECB pomagala poceniti evropske izdelke v drugih delih sveta. To bo privedlo do velikih zunanjetrgovinskih presežkov. Druge razlage za predvidene ukrepe ECB Müller ne vidi. Ko sta FED in Bank of England na vrhuncu finančne krize začela kupovati državne obveznice z namenom pomagati gospodarstvu ZDA in Velike Britanije, sta se za to odločili z namenom znižati dolgoročno obrestno mero in tako spodbuditi naložbe. V območju evra pa je obrestna mera že zdaj ekstremno nizka, kljub temu investicij v območju evra tako rekoč ni, ker so podjetja in državljani visoko zadolženi, milijarde slabih posojil pa bremenijo bilance bank.

ECB namerava s svojimi novimi ukrepi izvoziti probleme območja evra, zato finančni minister ZDA Jacob Lew ne bo prenehal Evropejcem pridigati, da se skušajo na stroške drugih držav izvleči iz krize. Namesto da računajo na zunanjetrgovinske presežke, naj države z evrom končno zagotovijo konkurenčnost domačih gospodarstev. Takšne pritožbe bodo toliko glasnejše, kolikor nižja bo vrednost evra v primerjavi z dolarjem, jenom, juanom, švicarskim frankom, britanskim funtom.

Vendar Henrik Müller opozarja, da ni naloga centralne banke zagotoviti konkurenčnost nekonkurenčnih gospodarstev. To je naloga vlad, podjetij in državljanov. Francija bi recimo morala ukiniti 35-urni delovni teden, Nemčija bolje organizirati pregrešno drag energijski preobrat, Italija izboljšati šole in univerze. Območje evra bi moralo končno skleniti dogovor o odpisu državnega dolga in odpisati del zasebnih dolgov.