Ureditev uklonilnega zapora razveljavljena

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, ki ga je vložil varuh človekovih pravic, v celoti razveljavilo ureditev uklonilnega zapora. Štirinajst uklonilno zaprtih državljanov so že izpustili iz zapora. Kot smo že pisali v Mladini, je uklonilni zapor od uvedbe leta 2005 odpiral precej pravnih vprašanj.

Sodišče je sedaj odločilo tudi, da se ustavijo vsi postopki odločanja o uklonilnem zaporu, ki do objave odločitve ustavnega sodišča še niso bili končani. Zakonodajalec bo sedaj moral uklonilni zapor, če bo pri njem vztrajal, urediti na novo, tako da bo njegova ureditev upoštevala jamstva, ki jih zagotavlja ustava.

Varuh je namreč leta 2012 zahtevo za oceno ustavnosti vložil zaradi več pobudnikov, ki jim je bil v postopku izvršitve pravnomočne odločbe o prekršku določen uklonilni zapor. Nekateri so izpostavili na primer, da jim je bil uklonilni zapor določen, čeprav niso imeli možnosti za plačilo globe, drugi pa so izrazili svojo nemoč, da bi se izognili prestajanju uklonilnega zapora, določenega v postopku izvrševanja pravnomočnih odločb, izdanih v postopku o prekršku.

Varuh človekovih pravic je vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o prekrških v delu, ki predvideva uklonilni zapor za neplačnike glob. Ustavno je razveljavilo prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 19. člena zakona o prekrških, sedmi odstavek 19. člena, kolikor se nanaša na izvršitev uklonilnega zapora, in tudi 202.b člen tega zakona. Ker ugotovljene protiustavnosti, zlasti pa način ureditve ukrepa, ne omogočajo, da bi ustavno sodišče razveljavilo le posamezne določbe, je ureditev uklonilnega zapora razveljavilo v celoti.

Ustavno sodišče je sicer za odločitev glede zakona o prekrških potrebovalo kar nekaj časa. Po besedah predsednika ustavnega sodišča Miroslava Mozetiča se je to zgodilo zato, ker zakon ni bil obravnavan kot prednostna zadeva.

O uklonilnem zaporu je v Mladininem intervjuju govoril nekdanji ustavni sodnik in profesor ustavnega prava dr. Ciril Ribičič – opozoril je, da je ukinitev uklonilnega zapora s spremembo zakona bistveno nujnejša kot ukvarjanje s poslanskim mandatom Janeza Janše. »Več kot tisoč ljudi je vsako leto zaprtih v uklonilnem zaporu, ker očitno ne morejo plačati kazni za prekršek, ki naj bi ga storili. Ko se jim uklonilni zapor izteče, kazen še vedno ostaja. In zdaj uklonilno zaprti opazuje obsojenega poslanca, ki sedi v parlamentu in se sprašuje o enakosti pred zakonom,« je dejal.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je odločitev ustavnega sodišča pozdravila, saj je po njenih besedah šlo za prehud poseg in grožnjo, da bo nekdo, če ne bo uspel plačati globe, šel v zapor. Po njenem mnenju bi morala država na drug način doseči plačilno disciplino tistih, ki so kaznovani z globo. Minister za pravosodje Goran Klemenčič te odločitve ustavnega sodišča »ne le spoštuje, ampak je bil nad njo tudi iskreno navdušen«. Že sam je namreč napovedal resen premislek o tej ureditvi. Na ministrstvu ne razmišljajo o drugačni ureditvi uklonilnega zapora. Z ministrstvom za finance bodo pogledali, kako bi z alternativnimi ukrepi zagotovili učinkovito izplačevanje glob.

Število uklonilno zaprtih je bilo v preteklosti različno - od uveljavitve tega instituta leta 2005 so jih največ obravnavali leta 2011, in sicer 1816, od takrat pa beležijo upadanje števila te kategorije zaprtih oseb. Letos so jih obravnavali 637. Leta 2013 je uklonilni zapor v celoti (30 dni) prestalo 266 oseb, kar je bilo 24 odstotkov vseh uklonilno zaprtih. Med odpuščenimi jih je globo plačalo 460 oziroma 41 odstotkov.