Posledice privatizacije, primer LEK

Prodaja Leka švicarskemu Novartisu ni le največja privatizacijska zgodba doslej, ampak za marsikoga tudi ena najbolj pozitivnih. Novartis, ki je leta 2002 za Lek odštel 880 milijonov evrov, ni ukinil Lekovih razvojnih oddelkov, ampak je v tem času v podjetje tudi ogromno vlagal. Malce drugačno plat prevzema pa pokaže primerjava s Krko, v kateri je država obdržala četrtinski, kontrolni delež. Leta 2002 sta bili obe podjetji približno enako veliki. A Krka je v zadnjih desetih letih, med letoma 2003 in 2013, število zaposlenih povečala s 3400 na 4600, Lek pa je ohranil okoli 2500 do 2800 delovnih mest. Poleg tega Novartis nima sedeža v Švici le zaradi naravnih lepot te dežele, ampak seveda tudi zaradi t. i. davčne optimizacije. To se očitno pozna tudi pri Leku. Krka in Lek sta do leta 2002 ustvarila približno enako čistega dobička, po letu 2002 pa so Krkini čisti dobički rasli, Lekovi pa se zmanjševali, s čimer je Slovenija dobila tudi manj davka. Lek recimo danes v obliki davkov in prispevkov na leto prispeva 3,5-kratnik sredstev, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na leto nameni za Lekova zdravila, Krka pa v obliki davkov in prispevkov na leto prispeva 4,7-kratnik sredstev, ki jih ZZZS vsako leto nameni za njena zdravila. Po desetih letih torej Krka v proračun prispeva za približno 30 odstotkov več od Leka.

Več v tiskani Mladini. Peticijo Preprečite razprodajo lahko podpišete tule>>