ECB napovedala program t. i. kvantitativnega sproščanja

Evropska centralna banka (ECB) bo v okviru napovedanega programa kvantitativnega sproščanja od letošnjega marca do najmanj konca septembra 2016 mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic, skupaj za 1140 milijard evrov. Gre za zgodovinsko odločitev osrednje denarne ustanove v območju evra.

Odločitev o omenjenem ukrepu je bila sicer pričakovana. ECB jo je sprejela zaradi nizke inflacije in šibke gospodarske rasti v območju evra, pa tudi zato, ker doslej sprejeti ukrepi niso dali dovolj velikega učinka.

Banka bo marca začela kupovati obveznice v evrih z oceno, ki pomeni, da so varne za investicije. Na sekundarnem trgu bo kupovala obveznice držav članic evrskega območja, agencij in evropskih institucij. Nakupe bodo izvajali na podlagi deleža nacionalnih centralnih bank v kapitalu ECB. Za nakupe obveznic bo veljal t. i. režim delitve tveganj. V primeru morebitnih izgub bodo 80 odstotkov izgub krile nacionalne centralne banke, ECB pa le 20 odstotkov. Predsednik ECB Mario Draghi je ocenil, da ima večina centralnih bank za to zadostne blažilce. »Nič se ne bo zgodilo,« je povedal. S tem korakom so verjetno želeli pomiriti strahove nekaterih držav, kot je Nemčija, ki so imele glede kvantitativnega sproščanja pomisleke, češ da gre za »tiskanje« denarja in potuho državam v težavah, ki se branijo reform in varčevalnih ukrepov.

Program kvantitativnega sproščanja bo vključeval tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančne instrumente, zavarovane s premoženjem. Ta programa je ECB sprožila lani, do 16. januarja pa je odkupila za okoli 33,1 milijarde evrov kritih obveznic, zavarovanih finančnih instrumentov pa za 2,1 milijarde evrov. Zaradi teh ukrepov so del skupnega paketa tudi obveznice podjetij.

Draghi je dejal, da nameravajo program kvantitativnega sproščanja izvajati do konca septembra 2016, vsekakor pa do takrat, dokler ne bodo videli vzdržne prilagoditve inflacije, ki bo skladna z njihovim ciljem. Draghi te izjave podrobneje ni želel pojasnjevati. ECB si sicer želi, da bi se inflacija na srednji rok gibala blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma.

»Kaj lahko naredi monetarna politika? Lahko ustvari podlago za rast. A da se rast pospeši, potrebujete investicije, za investicije potrebujete zaupanje, za to pa strukturne reforme. ECB je danes sprejela zelo velik ukrep, zdaj pa je na vladah, da sprejmejo strukturne reforme. Več kot naredijo, bolj bo naša monetarna politika učinkovita,« je še dejal Draghi

Analitik Matej Šimnic iz Alte Invest je za STA ocenil, da je ECB z odločitvijo za ukrep kvantitativnega sproščanja dodatno okrepila svojo kredibilnost. Evropski izvozniki si zaradi pričakovanega cenejšega evra po njegovem mnenju lahko obetajo konkurenčne prednosti. »Bo pa to priložnost treba znati izkoristiti,« je dejal.