Od kod strah pred novo metlo v Atenah: nemške banke imajo v Grčiji 23 milijard evrov

Vnovič se je izkazalo, da svarila nemške vladajoče politike volivcem v Grčiji, da bi Grčija v primeru zmage levičarske Sirize lahko zapustila območje evra, ne temeljijo na skrbi za interese državljanov, ampak bank. Po podatkih Frankfurter Allgemeine Zeitung so nemške banke imele lani septembra v Grčiji naloženih 23,5 milijarde evrov.

Od tega so imele v grških bankah 4,6 milijarde evrov, v grških podjetjih in pri zasebnikih pa 3,6 milijarde evrov. Preostalih 15 milijard nemških evrov v Grčiji so terjatve do javnih blagajn, glavna upnica pa je nemška državna razvojna banka KfW. Ta banka je na podlagi prvega svežnja mednarodne pomoči grški državi zagotovila kredite za poplačilo katerih v celoti jamči nemška država oziroma nemški davkoplačevalec.

Zaradi tega po oceni Frankfurter Allgemeine na kratek in srednji rok tako rekoč ni možnosti, da bi Grčija zapustila območje evra.

Damien Kiberd je v Irish Independentu spomnil, da so Nemci svetovni prvaki po znesku dolga, ki jim je bil odpisan v 20. stoletju. Po prvi svetovni vojni bi morali plačati 132 milijard mark odškodnine, plačali pa so le 22,7 milijarde mark. Tako rekoč ves ta denar so bili sveži krediti, ki so jih odobrile ameriške banke prek vlad nemških zveznih dežel ali velikih podjetij. Nemci so formalno dolgove prenehali poravnavati leta 1933. Hitler je Banki za mednarodne poravnave v Baslu dal za tri milijarde mark obveznic s srednjeročno zapadlostjo, ki so jih leta 1948 dobesedno zažgali v vrtu banke, ker so bile ničvredne.

Enaka zgodba se je ponovila po drugi svetovni vojni leta 1953. Na podlagi londonskega sporazuma je bila polovica nemškega dolga preprosto odpisana, večina preostalih poplačil pa je bila preložena do »vnovične združitve Nemčije«, kar se je zgodilo šele leta 1990. Takrat so Nemci na tiho plačali 200 milijonov mark dolga, večino upnikom, ki so takrat že bili mrtvi. Približno 85 odstotkov pomoči na podlagi ameriškega Marshallovega načrta je Nemčija po drugi svetovni vojni dobila kot podporo, ne kot posojilo.

Grki niso začeli dveh svetovnih vojn, imajo pa velik problem z dolgom, ki trenutno znaša 320 milijard evrov ali 175 odstotkov bruto domačega proizvoda. Vodja Sirize in novi predsednik grške vlade Aleksis Cipras zahteva odpis polovice tega dolga, čemur Nemci nasprotujejo.

Kaj se bo zdaj dogajalo v Grčiji, bodo pozorno spremljali tudi v Dublinu, pravi Damien Kiberd. Irska je bila po Grčiji druga članica območja evra, ki je bila prisiljena zaprositi za pomoč mednarodnih posojilodajalcev v zameno za stroge varčevalne ukrepe. V jeseni bodo odšli na volišča Španci, kjer je vse močnejša levičarska stranka Podemos, ki se zgleduje po Sirizi, pa Portugalci, kjer se do zdaj sicer še ni pojavila nova levičarska stranka.

Dejstvo pa je tudi, da so prav zaradi reševanja bank v zadnjih letih v celotnem območju evra dolgovi rasli hitreje kot gospodarstvo, zato dogajanje v Grčiji v prihodnjih tednih in mesecih ne bo odločilno le za Grčijo, ampak za celotno območje evra.