Davčne blagajne morda že oktobra

Vlada je potrdila akcijski načrt uvedbe davčnih blagajn, ki naj bi omogočale pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev, s tem pa zmanjšanje obsega sive ekonomije. Davčne blagajne naj bi državnemu proračunu prinesle od 50 do 100 milijonov evrov letno. Predvidoma jih bodo morali zavezanci začeti uporabljati 1. januarja 2016, v primeru hitrejših postopkov javnih naročil pa bi lahko do njihove uvedbe prišlo že 1. oktobra letos.

Med drugim naj bi davčne blagajne pripomogle tudi k preprečevanju davčnih utaj in goljufij na področju DDV, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in ostalih dajatev ter k zaščiti potrošnikov.

V akcijskem načrtu sta navedeni dve možnosti sistema davčnih blagajn, ki so jih uvedli v nekaterih drugih državah. Pri prvem gre za hranjenje podatkov o izdanih računih pri davčnih zavezancih, Finančna uprava RS (Furs) pa do njih dostopa v okviru inšpekcijskih pregledov na terenu. Pri drugem sistemu gre za neposredno povezavo davčnih blagajn pri zavezancih in računalniškega sistema Fursa. Finančno ministrstvo podpira drugi sistem, saj bi bil po njihovem prepričanju bolj primeren tako s stroškovnega vidika kot tudi z vidika učinkovitega nadzora nad gotovinskim poslovanjem davčnih zavezancev.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar stroške za Furs ocenjuje v višini dveh milijonov evrov, saj bo treba vzpostaviti poseben informacijski sistem. A po drugi strani si lahko Furs obeta prihranke zaradi manjših potreb po inšpekcijskem nadzoru na terenu, saj bo mogoče kar nekaj tovrstnih aktivnosti opraviti v pisarnah Fursa, dodaja.

Stroški za zavezance, ki bodo potrebovali davčne blagajne, so ocenjeni na največ 300 evrov. Tisti zavezanci, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne, ne bodo imeli nič stroškov, ostali pa bodo morali kupiti računalnik z možnostjo dostopa do interneta ter ustrezen računalniški program za blagajniško poslovanje. Namesto nakupa opreme se bodo lahko zavezanci odločili tudi za mesečni zakup paketov za izdajo računov. Ta strošek znaša približno 20 evrov. Po besedah Vraničarjeve je treba dodatno upoštevati še mesečne stroške dostopa do interneta, ki se začnejo pri treh evrih. Strošek nakupa davčnih blagajn bo mogoče uveljavljati kot olajšavo.

Kot smo že pisali v Mladini, so sicer od leta 2013 v veljavi t.i. virtualne davčne blagajne, ki vsebujejo program, katerega cilj je onemogočiti brisanje računov, a niso neposredno in v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS. Prave davčne blagajne naj bi tako omogočile aktivno upravljanje podatkov in spremljanje morebitnih odstopanj, ki bodo podvržena posebnemu davčnemu nadzoru. Delodajalci načinu uvajanja pravih davčnih blagajn sicer nasprotujejo.

Čeprav vlada pričakuje večji izplen pobranih davkov, pa za zdaj ne razmišlja o morebitnem znižanju davčnih stopenj. »Smo se pa v okviru sklepanja socialnega sporazuma z delodajalci in delojemalci dogovorili o skupnem projektu t.i. prestrukturiranja davčnega bremena, kjer bomo ugotavljali, kje smo nadpovprečno obremenjeni glede na primerljive države in višina obremenitve morda pomeni konkurenčno slabost za Slovenijo,« dodaja Vraničarjeva.