Razsipna Evropska centralna banka

Medtem ko se široke ljudske množice po vsej Evropi borijo s preživetjem in po zapovedi Evropske centralne banke (ECB) in trojke zategujejo svoj pas, ECB porablja 1,25 milijarde evrov za prestižne nove urade. Tudi to bi se morda še dalo razumeti, toda težava je v tem, da je proračun ECB-ja za izgradnjo nove stolpnice v tem trenutku že presežen za 400 milijonov evrov, saj bi morala biti stolpnica po prvotnih izračunih in pogodbi zgrajena za 850 milijonov evrov.

Gradnja pa je ob tem zamujala za več kot tri leta. Nebotičnik za ECB je sicer zelo lep, 185 metrov visok in 30 metrov višji od stolpnic Deutsche Bank, največje nemške banke. Na vrhu zgradbe je lepa jedilnica z veličastnim razgledom. V lastništvu ECB je tudi bližnja zgradba tržnice v predelu mesta, ki nosi ime Mainhatten, saj se nahaja blizu reke Main.

Pri celotnem projektu je najbolj sporno to, da prav v trenutku, ko ECB nadzoruje javno porabo v najbolj revnih državah, kot so na primer Grčija, ki so najbolj na udaru krize in povsem neprimernih ukrepov evropskih institucij, evropski uradniki kot po tekočem traku odobravajo nove pošiljke denarja za gradnjo prestižnih in razkošno opremljenih uradov ECB-ja.

Pri tem tudi 1,252 milijarde evrov za te prostore očitno ni »zgornja meja« te gradnje. Vodstvo gradnje je namreč svet ECB-ja zaprosilo za nova finančna sredstva in priznalo, da je bilo za gradnjo doslej porabljenega precej več denarja, kot je bilo predvideno z načrti. Kot piše v njihovi prošnji, je »trenutna ocena stroškov gradnje trenutno 1,252 milijarde evrov… vendar bodo dodatna sredstva zagotovo potrebna že kmalu«, vodstvo gradnje pa denarja ne bi rado dobivalo po obrokih, saj je zapisalo, da »bi bilo povečanje proračuna v enem znesku bolj zaželeno«. Eden od dokumentov kaže tudi na zaskrbljenost vodilnih zaradi »zahtev in izdajanja računov enega od pogodbenikov«, ki se nahaja pod drobnogledom.

Gradnja nove zgradbe ECB-ja se je sicer začela leta 2008 in bi morala biti končana do leta 2011. Vendar so se prvi bančni uslužbenci v zgradbo vselili šele lanskega novembra, s triletno zamudo. Odkar je namreč ECB prevzela novo naloge nadzora bank iz evrosistema, se je število uslužbencev povzpelo z 2300 na 2577. V prihodnje naj bi zaposlili še okoli 600 uslužbencev, tako da bo v zgradbi delalo okoli 2900 uslužbencev, prostor za vsakega od njih pa bo stal kar 431,724 evrov – dovolj, da bi vsakemu od njih kupili hišo in ne delovno mesto v pisarni. V ECB-ju zatrjujejo, da je do povečanja stroškov pri gradnji prišlo zaradi povečanja stroškov gradbenega materiala in »nepričakovanih izzivov« pri spreminjanju zgradbe tržnice.

Pri tem je banka to svoje poslovanje zadržala zase in informacije medijem podala tako, da je »zatemnila« pomembne dele poročil glede izgradnje, politike glede kajenja v zgradbi in podobno, menda zato, da ne bi prispevala k slabi publiciteti evropskih institucij. Znano je na primer, da se v zgradbi Evropskega parlamenta povsod kadi, čeprav so na številnih mestih izobešeni znaki s prepovedjo kajenja. Samo nekaj dni preden je vodstvo banke dobilo zahtevo za povečanje financiranja in dokončanja stavbe, pa so nekateri viri v banki za Reuters povedali, da je guverner banke Mario Draghi tudi glede drugih načrtov banke pogosto zelo skrivnosten in da »včasih guvernerje nacionalnih bank pušča v temi«.