Po razkritju rasne pristranskosti policije v Fergusonu ustreljena dva policista

Potem ko so oblasti ameriške zvezne države Missouri objavile poročilo o diskriminatornem odnosu policije do temnopoltega prebivalstva v Fergusonu, sta bila med protesti ustreljena dva policista. Zaradi kritik v poročilu je sicer že odstopil načelnik policije Fergusona.

Kot smo že pisali, so se prebivalci mesta Ferguson, pa tudi drugih mest v ZDA, v lanskem letu večkrat podali na ulice in zahtevali konec nekaznovanja policistov za pobijanje neoboroženih osumljencev. Bes prebivalcev se je začel lani avgusta, ko je belopolti policist ubil neoboroženega temnopoltega Michaela Browna. Velika porota se je nato odločila, da proti policistu ne bo podala obtožnice, zato so se protestniki Fergusonu takrat znesli nad policijsko postajo in policijskimi avtomobili, zažgali in izropali so tudi nekaj drugih poslopij. Protesti so potekali tudi v nekaterih večjih ameriških mestih.

Zvezno pravosodno ministrstvo je po Brownovi smrti uvedlo preiskavo zaradi morebitnih kršitev državljanskih pravic in poročilo o tem je bilo objavljeno v začetku marca. Pristojni so po več sto pogovorih in pregledu na tisoče strani uradnih dokumentov ugotovili, da so policisti brez utemeljenega suma redno ustavljali voznike in izvajali aretacije. Uporabljali naj bi tudi prekomerno silo.

Po objavi poročila so se protestniki zbrali pred policijsko postajo v Fergusonu. Zahtevali so nadaljnje ukrepe in odstop odgovornih oseb na policiji. Kot piše BBC, naj bi bile demonstracije sprva mirne, kmalu po polnoči pa so se zaslišali streli. Pri tem sta bila ranjena dva policista.

Poročilo med drugim ugotavlja, da je bilo od leta 2012 do 2014 med aretiranimi v Fergusonu kar 93 odstotkov temnopoltih – kljub temu, da je skupno le 67 odstotkov prebivalstva v mestu temnopoltega. Prav tako je bilo med tistimi, ki jih je policija ustavila v prometu, 85 odstotkov temnopoltih.

Marcel Štefančič, jr. je v Mladini zapisal, da je »Amerika dežela, v kateri že zgolj gola prisotnost črnca v belskih očeh velja za »kredibilno grožnjo« in v kateri to povsem nesorazmerno dejanje – belska eksekucija neoboroženega črnca – velja za »razumno reakcijo«. Rasizem povsem jasno določa, kdo je »kredibilna grožnja«, obenem pa tudi določa, kdo se lahko upravičeno boji za življenje – in kdo ne. Belec se lahko v prisotnosti črnca boji za svoje življenje, ne pa tudi nasprotno. Čeravno je belec do zob oborožen, črnec pa ima v rokah le ukradeno škatlico cigarilosov. Toda v resnici je ravno nasprotno: kot kaže primer iz Fergusona, bi se moral prav črnec ob pogledu na belca, še zlasti na belopoltega policista, povsem upravičeno ustrašiti za svoje življenje. Belec je zanj »kredibilna grožnja«. Črnci imajo v Ameriki nekaj sto let razlogov, da se ob pogledu na belce ustrašijo za življenje.«