Kaj sledi po grškem referendumu?

Kot smo pisali, so Grki na referendumu jasno zavrnili pogoje posojilodajalcev. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta že pozvala k izrednemu evrskemu vrhu o Grčiji, ki naj bi potekal v torek.

Če posojilodajalci in Grčija ne bodo uspeli doseči dogovora, bi to po ocenah nekaterih strokovnjakov lahko pomenilo začetek izhoda Grčije iz evroobmočja. 

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je na dan referenduma dejal, da če bodo Grki zavrnili pogoje mednarodnih upnikov v zameno za nadaljevanje finančne pomoči, bodo mogoče morali uvesti novo valuto, saj evro več ne bo na voljo. Vodja evropskih socialdemokratov Gianni Pittella pa je po referendumu sporočil: »Spoštujemo voljo Grkov. Zdaj pa napravimo konec sebičnosti in začnimo pogajanja na podlagi solidarnosti.« Borut Mekina v zadnji številki Mladine piše, da se borimo za dejansko enakopravnost v Evropski uniji, če smo solidarni z Grčijo>>

Kot je poudaril vodja Združene levice Luka Mesec, je grška Siriza z referendumom prejela jasno potrditev, da so njene politike pravilne in si Grki želijo nadaljevanja borbe proti varčevanju in diktaturi finančnih trgov ter borbe za novo Evropo. Grški "ne" je priložnost za vse nas, da se osvobodimo, dejal Mesec, ki ocenjuje, da je zmagal koncept demokratične Evrope.

Vodja največje grške opozicijske stranke Nova demokracija Antonis Samaras je že odstopil. Samaras je pred referendumom grške volivce pozival, naj glasujejo za.

Po poročanju tujih tiskovnih agencij in grških medijev naj bi grška centralna banka Evropsko centralno banko (ECB) zaprosila za povečanje obsega nujne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam. Svet ECB naj bi grško prošnjo obravnaval danes. Grške banke so že nekaj časa odvisne od nujne likvidnostne pomoči ECB, ta pa se je pred tednom dni odločila, da je ne bo povečala, temveč jo bo ohranila na dotedanji ravni. Banke so bile sicer ves teden zaprte, na bankomatih pa je za imetnike računov iz Grčije veljala omejitev dviga 60 evrov na dan. V torek naj bi po napovedih znova odprle vrata vse grške banke, trgovanje naj bi zopet steklo na borzi v Atenah. 20. julija se sicer izteče rok, do katerega morajo Atene vrniti okoli 3,5 milijarde evrov dolga ECB. Če Grčija tega dolga ne bo pravočasno poplačala, ECB po mnenju strokovnjakov grškim bankam ne bo mogla več nuditi nujne likvidnostne pomoči.