Na grškem otoku Kos okoli tisoč migrantov zaprli v stadion

Grčija je v zadnjih tednih postala glavna destinacija za množice migrantov, ki iz azijskih in afriških držav bežijo v Evropo. Po številu prihodov je že prehitela tudi Italijo. Samo julija je v Grčijo prišlo 50 tisoč migrantov. Grška država in njeni otoki, kjer pristajajo čolni z migranti, so preobremenjeni in niso več sposobni poskrbeti za prišleke. Na kaotične razmere je opozoril visoki komisariat Združenih narodov za begunce in EU pozval k ukrepanju.

Posebej zaostrene so razmere na otoku Kos, kamor je v minulih tednih prišlo čez 7000 migrantov. Po poročanju humanitarne organizacije Zdravniki brez meja jih je večina prišla s čolni iz Turčije. Grška policija je migrante zaprla v nogometni stadion na otoku Kos za več kot 24 ur, kjer so se razmere vztrajno poslabševale. Številne begunce iz Sirije in drugih vojnih območij je zajela panika, zatem ko se je policija odločila za uporabo prisilnih sredstev.

Okoli tisoč moških, žensk in otrok ni prejelo ne hrane in ne vode, medtem ko so čakali na registracijo pristojnih organov. Okoli 20 jih je omedlelo zaradi pomanjkanja osnovnih živil, izčrpanosti in vročine. Na stotine se jih je v lakoti odločilo preplezati 3,5-metrsko ogrado, pri čemer je prišlo do poškodb. Migranti so se pritoževali, da je grških policistov premalo in da postopki registracije potekajo prepočasi.

Član organizacije Zdravnikov brez meja Vangelis Orfanoudakis je obsodil nečlovekoljuben pristop pristojnih. »Na voljo sta zgolj dve stranišči, na voljo je le ena cev za vodo. Situacija je zares zaskrbljujoča.«

Policisti so nemire zatirali z aparati za gašenje požarov, pendreki in celo šok granatami, medtem ko se je med migranti zaradi dolgega čakanja začela širiti jeza. Množica je skandirala »hočemo dokumente, hočemo jesti«. »Naš položaj je zelo slab. Policija pretepa tudi otroke,« je povedal sirijski begunec Laith Saleh.

Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) je kritizirala dogajanje na Kosu in drugih grških otokih. Situacijo je označila kot popoln kaos in poudarila, da mora država migrantom kljub ekonomski krizi zagotoviti hrano in zatočišče.

Kljub slabim razmeram pa so te za begunce precej boljše kot tiste, ki so jih pustili za sabo v svojih državah. Dirar iz Sirije je vesel, da je sploh živ, saj je njegov domači kraj razdejal raketni napad. »Doma nimamo ne elektrike ne vode, kaj šele internet.«

Večina beguncev želi zapustiti Grčijo karseda hitro in z začasnimi potovalnimi dokumenti na poti čez Balkanski polotok in Srednjo Evropo doseči bolj bogate države. Število migrantov se bo po pričakovanjih še povečalo.

Toda pristojni kljub temu niso zagotovili hrane in vode vse od aprila, niti niso poskrbeli za vzpostavitev sprejemnih centrov, kot jih imajo na primer v Italiji. Mestne oblasti otoka Kos so jasno povedale, da nimajo namena izboljšati razmer, saj naj bi s tem privabile še več migrantov. Zdravniki brez meja poudarjajo, da to ljudi v begu pred vojno ne bo ustavilo.

Grčija pa ni edina, ki zavrača ljudi, ki bežijo pred vojno in revščino. Na Mladini smo pisali o begunski politiki Velike Britanije in železni zavesi Madžarov. Gradnja fizičnih zapor proti priseljencem, nasilne preprečitve vstopa beguncev v določene države in drugi antimigracijski ukrepi so le odraz politike v Evropski uniji. Evropske države se otepajo odgovornosti do priseljencev in želijo njihovo število kar se da zmanjšati in omejiti.