EU zapravila 6,3 milijarde evrov

Evropska unija je v letu 2014 neutemeljeno in neupravičeno porabila 6,3 milijarde evrov.Tako je sporočilo evropsko računsko sodišče, ki znova, že 21 leto zapored, ni potrdilo evropskega proračuna. »Plačila za leto 2014 imajo materialne napake. Zato smo dali negativno mnenje o njihovi zakonitosti in pravilnosti,« je zapisano v poročilu. Revizorji so Evropsko unijo pozvali k »novemu pristopu« pri porabi denarja, saj se kot celota prepočasi odziva na krize.

Evroskeptiki v parlamentu EU opozarjajo, da je postavka za »samopromocijo« EU v proračunu za leto 2014 narasla kar na 664 milijonov evrov, primeri nezakonite porabe pa vključujejo tudi neupravičeno porabljen denar za slabo, samo polovično izkoriščena letališča, ki jih financira EU ter pomoč za obdelovalna zemljišča v Španiji, ki se v resnici uporabljajo za motoristične tekme. Izvenproračunska poraba za različna »navidezna« letališča je že dolgo časa resen problem EU, ki veliko denarja porabi za financiranje letališke infrastrukture, ki jo nato dejansko ne potrebuje. Poročilo ocenjuje, da je bila »ocenjena napaka porabe EU v letu 2014 okoli 4,4 odstotka« od 142,5 milijarde evrov »težkega« proračuna EU, podobno kot leta 2013, ko je bila 4,5 odstotna, kar je veliko več od dovoljene 2,2 odstotne napake.

EU se tej, dovoljeni napaki pri porabi ni uspela približati že 21 let, kar jasno dokazuje slabo upravljanje s to mednarodno organizacijo. Predsednik neodvisnih revizorjev Vitor Caldeira je dejal, da revizorji celotni EU »predlagajo nov pristop« ker »si ne moremo več privoščiti tega, da se delamo, kakor da se nič ni zgodilo.« Caldeira je tudi ocenil, da bi v primeru, če bi bil evropski proračun bolj vzdržen, tudi posledice begunske krize bolj mil, saj bi bilo za različne sklade preko katerih se trenutno blažijo posledice begunske krize na voljo več denarja. Tako pa je bila EU prisiljena na različne neprijetne koncesije drugim državam za umiritev begunskega vala.

Turčiji je bilo na primer obljubljenih 3 milijarde evrov ter sklenitev dogovora o vizni liberalizaciji, obisk Angele Merkel pa je pred volitvami v Turčiji predstavljal tudi veliko promocijo turškega predsednika Erdogana, ki mu je pomagal k zmagi na predčasnih volitvah. Stranka za pravičnost in razvoj (AKP), ki jo vodi turški predsednik Reçep Tayyip Erdogan, je na namreč ponovljenih nedeljskih parlamentarnih volitvah dosegla presenetljiv rezultat. V dobrih štirih mesecih si je znova pridobila izgubljenih devet odstotkov glasov. S tem si je zagotovila absolutno oblast v turškem parlamentu. Erdogan je bil še junija letos prisiljen v neprijetna, večmesečna pogajanja za sestavo koalicijske vlade, sedaj pa lahko znova vlada sam. K njegovemu uspehu na volitvah je posledično prispeval tudi teroristični napad na mirovni shod Turkov in Kurdov v Ankari, ki so ga turški mediji in naivni analitiki pripisali Islamski državi. Še najbolj je namreč ta napad koristil prav AKP in turškemu predsedniku.

Večina politikov v EU je bila s takšnim razpletom kljub temu zadovoljnih, ker upajo, da bo turški predsednik skozi parlament spravil akcijski načrt za zajezitev dotoka beguncev v EU. Turčija pa medtem v Siriji nadaljuje s podtalnim delovanjem in širi svoj vpliv na območjih, ki jih je nadzorovala še v času Otomanskega imperija. Marsikaj od tega se morda ne bi zgodilo, če bi EU, ki danes državam ob balkanski begunski poti deli miloščino v višini nekaj milijonov evrov tu in tam, bolje porabila svoja sredstva in bi imela pri roki 6,3 milijardno rezervo evrov, torej dvakrat toliko, za koliko je Angela Merkel od turškega predsednika Erdogana že »kupila« turško »zmanjšanje« begunskega vala. Za toliko ali pa še malo več denarja bi se morda dal kupiti celo mir na Bližnjem vzhodu, in potem bodeče žice med evropskimi državami ter tudi državami nastalimi na področju nekdanje Jugoslavije, ki je doslej še nikoli ni bilo, danes ne bi bile naša neprijetna resničnost.