Deregulacija cen naftnih derivatov bi koristila izključno trgovcem

Slovenija je namreč edina država v Evropi uniji, v kateri vlada določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno tekočih goriv. Najvišja dovoljena marža trgovcev je za nekaj centov nižja od povprečne marže v EU. V drugih državah se cene goriva spreminjajo tudi po večkrat na dan, v Sloveniji le vsakih 14 dni. V drugih državah se cene pri istem ponudniku pogosto razlikujejo glede na lokacijo bencinskega servisa, ob avtocestah so višje, v mestih in ob mejnih prehodih praviloma nižje. Pri nas so povsod enake.

Vlada je oktobra lani ministrstvoma za infrastrukturo in gospodarstvo naložila naj preučita učinke liberalizacije cen naftnih derivatov po vzoru drugi evropskih držav, k čemur jo naftni trgovci spodbujajo že več let. Jasno, ker marža ne bi bila več omejena navzgor, bi si trgovci lahko obetali večji dobiček.

Vsi so pričakovali, da bo vlada ta teden končno začela postopek liberalizacije. Ministrstvo za gospodarstvo je kot prvi korak v to smer predlagalo liberalizacijo cen 98-oktanskega bencina in kurilnega olja, medtem ko bi cena 95-oktanskega bencina in dizla vsaj za zdaj ostala regulirana.

A odločitev vlade je šla v popolnoma drugo smer. Analiza ministrstva za finance je namreč pokazala, da bi »deregulacija cen naftnih derivatov v Sloveniji vplivala na spremembo prodajnih cen naftnih derivatov ter količine prodanih naftnih derivatov, kar bi posledično zmanjšalo javnofinančne prihodke.«

Po njihovih ocenah bi liberalizacija povzročila zvišanje marž, kar bi distributerjem prihodke povišalo za 40 do 80 milijonov evrov, hkrati pa zaradi zmanjšanega povpraševanja znižali prihodke države za 40 do 60 milijonov evrov. »Predlog popolne deregulacije cen naftnih derivatov, zaradi občutnega vpliva na javnofinančne prihodke, ni sprejemljiv,« zaključujejo na finančnem ministrstvu.

Liberalizacija cen v primeru naftnih derivatov torej ne bi pomenila nič drugega kot zvišanje marž in s tem podražitev goriva ter povečanje dobička trgovcev ob hkratnem znižanju javnofinančnih prihodkov. V imenu prostega trga in izboljšanja konkurence.

A konkurenca je omogočena že danes. Država določa zgolj najvišjo dovoljeno ceno goriva, trgovcem nihče ne prepoveduje, da z znižanjem marže ponudijo nižjo ceno. To nekateri diskontni trgovci tudi počno.

Tako opevani prosti trg, če pogledamo trg tekočih goriv v EU, deluje slabo, to ugotavlja tudi evropska komisija. Potrošniki pogosto nimajo možnosti izbire med več ponudniki in ponudbo težko primerjajo, zaupanje v trgovce je slabo.

Lani so pri komisiji, da bi bolje razumeli delovanje evropskega trga s tekočimi gorivi, naročili posebno raziskavo. Med drugim so uporabnike bencinskih servisov v vseh državah članicah spraševali o izkušnjah pri uporabi bencinskih servisov. Izkazalo se je, da je prav v Sloveniji, edini državi z reguliranimi cenami, potrošniška izkušnja najboljša. Morda zato, ker je cena predvidljiva in se voznikom ni treba voziti naokoli in iskati najcenejše ponudbe, morda pa zato, ker odsotnost konkurence pri cenah goriva ponudnike sili v tekmovanje pri dodatni ponudbi, urejenosti in uporabniški izkušnji na bencinskih servisih. A nekaj očitno v Sloveniji delamo bolje kot v drugih državah EU.

Prvotni članek na to temo z naslovom Bencinska liberalizacija je bil objavljen 9. oktobra in si ga lahko preberete na tej povezavi.