Napoved nove finančne krize?

Strah se je vrnil, širi se po borzah, obvladuje komentatorske strani. Vodilni v bankah in centralnih bankah ter finančni ministri so prisiljeni pojasnjevati, da so banke stabilne in se ničesar ni treba bati. Toda enakemu obnašanju smo bili priča leta 2007, pred izbruhom zadnje finančne krize, ki še danes ni povsem premagana, opozarja die Welt. Zato je vprašanje, ali smo pred novo finančno krizo, upravičeno.

Povsem mogoče je, da so zadnji padci borznih tečajev zgolj posledica pretiravanja nervoznih investitorjev, so ostrejša konsolidacija pred naslednjim relijem. Povsem mogoče pa je tudi, da so začetek nove bančne in finančne krize. Če je slednje res, se bo ponovilo vse, kar je že veljalo za premagano. Spet bodo vrednostni papirji čez noč postali ničvredni. Investitorji bodo spet prodajali v paniki, banke se bodo zamajale, države jih bodo spet reševale. Toda svet niti slučajno ni pripravljen na novo krizo. Večina držav je še vedno visoko zadolženih, veliko bank v Evropi finančno še ni na zeleni veji, centralnim bankam zmanjkuje rešitev.

Odgovor, kako resne so dejansko razmere, je odvisen od tega, koga to vprašamo. Bankirji, predstavniki centralnih bank in finančni ministri mirijo, da so sedanje borzne turbulence v Aziji, Evropi in ZDA le kratka nevihta, nikakor to ni novo neurje stoletja. Da trgi na novo ocenjujejo razmere v bančnem sistemu in pri tem pretiravajo, nizke obrestne mere in ostrejši predpisi pa dušijo dobičkonosnost, pravijo v centralnih bankah.

Tisti, ki sedijo zunaj sistema, ga opazujejo od zunaj, so zaskrbljeni. Harold James, gospodarski zgodovinar z univerze Princeton, pojasnjuje, da bi se analitiki prerekajo, ali gre za novo krizo ali za podaljšanje sedanje. Gotovo pa je, da smo v novi fazi izkrivljanja v finančnem sistemu. Isabel Schnabel, izvedenka za gospodarstvo iz Bonna, prav tako meni, da so sedanji dogodki zelo skrb zbujajoči. Posebej velika grožnja je dvig obresti za podrejene obveznice. Iz tega lahko nastanejo cenovni vrtinci, ki bodo ogrozili solventnost bank. Prav ta možnost je nazadnje zelo zaskrbela vlagatelje.

Banke so zdaj sicer s požarnimi zidovi bolje ločene od preostalega gospodarstva, mnogi vlagatelji pa šele zdaj ugotavljajo, da so nage, opozarja Harold James. Jürgen Stark, ki je bil do leta 2012 glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB), pravi, da so za to krive tudi centralne banke, ker so s tiskanjem svežih bankovcev zavirale potrebne reforme. V veliko državah niso v dovolj veliki meri zmanjšali prezadolženosti podjetij in gospodinjstev. »Teh problemov se lotevamo šele osem let po začetku finančne krize,« opozarja.

Zdaj se kažejo stranski učinki denarne politike. Po devetih letih nepretrgane krizne politike imajo centralne banke na voljo v se manj možnosti za ukrepanje, pravi Isabel Schnabel. Centralne banke po njenih besedah s svojimi ukrepi še vedno lahko poskrbijo za stabilnost, ne morejo pa rešiti obstoječih strukturnih problemov, ne bančnih ne državnih.

Kljub vsem prizadevanjem in zagotovilom, da je finančni sistem danes bolj odporen, se zdaj jasno kaže, kako so finančni trgi, pa tudi vlade prezadolženih držav, odvisni od obnašanja centralnih bank, razlaga Jürgen Stark.