Arbitrarno vračanje

Pred dobrim mesecem dni se je v Avstriji začelo sojenje v zvezi z več deset primeri beguncev, ki so jih avstrijske oblasti oziroma varnostne sile v času največjega navala na »balkanski poti« preprosto brez obrazložitve »vrnile« nazaj v Slovenijo. Gre za begunce, med katerimi jih je nekaj obtičalo tudi v Sloveniji in tožijo avstrijsko državo.

Avstrija je konec februarja in na začetku marca letos (nekaj mesecev po začetku begunske krize) začela s pripiranjem oziroma zapiranjem meje, ki se je stopnjevalo vse do dogovora o zaprtju »balkanske poti«; ta je ustavila dotok beguncev, ki so prek Hrvaške in Slovenije nadaljevali pot v Avstrijo in druge evropske države. Na mejnem prehodu Šentilj (na avstrijski strani Spielfeld) je tako v Slovenijo vrnila okoli 700 beguncev, ki so želeli nadaljevati pot proti severu Evrope. Nekaterim izmed njih je uspelo ostati v Sloveniji, seveda pod pogojem, da so tu vložili prošnjo za azil. Nevladna organizacija Border Crossing Spielfeld, ki je na avstrijski strani tedaj nudila humanitarno pomoč beguncem, je svoje delovanje okrepila še s pravno pomočjo in (tudi v Sloveniji) uspela najti 24 begunk oziroma beguncev (večinoma z otroki), ki so bili pripravljeni zoper Avstrijo vložiti tožbe zaradi domnevno »arbitrarnega« in »protizakonitega« vračanja v Slovenijo.

Naloga sodišča, pojasnjuje aktivistka nevladne organizacije Petra Leschanz, bo »ugotoviti, ali je policijsko vračanje nekaterih ljudi v Spielfeldu potekalo mimo ustreznih procedur, medtem ko so več tisočim omogočili vstop v državo, v skladu z avstrijsko zakonodajo«. Sodišče je doslej poslušalo pričanje večine beguncev, ki so se sojenja lahko udeležili, in nasprotne argumente avstrijske policije. A po podatkih organizacije Border Crossing Spielfeld so sodni postopki videti bolj kot preverjanje upravičenosti beguncev (tožnikov) do mednarodne zaščite (ter njihove iskrenosti in verodostojnosti) kot pa preverjanje ustreznosti (zakonitosti) ravnanja avstrijske policije … Sodbe naj bi bile znane še pred koncem poletja.

Petra Leschanz dodaja, da bi bil morebiten ugodni izid sodnih postopkov velikega pomena, saj je »avstrijski zunanji minister nedavno napovedal, da želi uzakoniti pristojnost policije, da povsem zakonito izvaja arbitrarne ’ad hoc’ vrnitve beguncev, ki se znajdejo na mejah države«. Poleg tega je po njenih informacijah avstrijska vlada že začela s postopki za vračanje več kot 1500 beguncev (ki jim je v času begunske krize vendarle uspelo vstopiti v Avstrijo) na Hrvaško »v skladu« z dublinsko uredbo, ki državam omogoča vračanje beguncev v državo, v kateri so vstopili na ozemlje EU.

Za begunce, ki so v Avstriji vložili prošnjo za azil in v veliki meri že uspešno začeli proces integracije, to pomeni negotovo prihodnost, saj je Hrvaška podobno velikodušna pri podeljevanju statusov mednarodne zaščite kot Slovenija. Po podatkih UNHCR je Hrvaška leta 2014 rešila 235 prošenj za azil, med njimi kar 210 negativno.