Deportacija

Zjutraj je skupina protestnikov poskušala ustaviti deportacijo družine Korba-Sulejman na Hrvaško, ker so slovenski pravosodni organi odločili, da družina v Sloveniji ne more zaprositi za azil. To so storili kljub temu, da je bil otrok rojen v Sloveniji in da ima njegova mati zdravstvene težave.

Pred azilnim domom je prišlo do nasilja, policisti so s ceste izrinili protestnike, ki so poskušali kombiju z deportirano družino preprečiti pot proti Hrvaški. Protesti so sicer legitimno izražanje in sporočanje, slovenska država je nenazadnje utemeljena na njih.

»Ko smo stopili pred kombi, so nas začeli porivati, bilo je nekaj udarcev, tudi s pendreki, a najbolj nasilni so bili policisti v civilu,« pravi Miha Blažič – N'toko. »Bilo je zelo čustveno, napeto, med protestniki je bilo tudi veliko posameznikov, ki družino poznajo, ki so v tem času postali njihovi prijatelji.«

In nasilje? »Priznati se moramo, da je vsaka deportacija nasilna, na silo nekoga iztrgajo iz okolja, kjer prebiva in ga pošljejo drugam. V tem primeru so to storili z družino, ki se je v Slovenijo zatekla po pomoč, z materjo, ki ima zdravstvene težave, z malo več kot leto dni starim otrokom …

Res bi lahko bili policisti bolj empatični, manj fizično in verbalno nasilni, veliko je bilo odvečnih udarcev, a problem je država, njene strukture, tisti, ki so na Hrvaško poslali otroka, ki v življenju še ni bil tam.«

Družina je sedaj na Hrvaškem, tam so jo prevzeli predstavniki dublinskega urada.

Slovenija pa si je pilatovsko umila roke, z vprašanjem človekovih pravic mlade družine naj se raje ukvarjajo v drugi državi.