Je Borut Pahor res nepremagljiv?

Borut Pahor, človek, ki »objema svet« in ki, sodeč po zadnjih slikah na Instagramu, v New Yorku med političnimi aktivnostmi rad tudi teče v okolici stavbe Združenih narodov, pa tudi v Radencih – kaj je sploh tisto, česar nima rad –, velja za nespornega kandidata na novembrskih predsedniških volitvah. Zdi se, da ga nihče ne more premagati. V Sloveniji naj skratka ne bi bilo resnega politika, javne osebe, ki bi mu bila konkurenčna. Morda bi ga v Ljubljani premagal Zoran Janković, ne pa seveda v celotni Sloveniji. Za Pahorjevo navidezno moč je več vzrokov, dva od njih sta slog njegovega predsedovanja in politična kilometrina, tretji je ustavna vloga predsednika republike, ki, vsaj na prvi pogled, predsedniku daje zgolj predstavniško funkcijo, pa četudi bi morala biti njegova vloga veliko vplivnejša in pomembnejša od zgolj fotografiranja za Instagram.

Agencija Ninamedia je med 8. in 11. majem 2017 na razmeroma velikem vzorcu 1142 anketirancev izvedla raziskavo o hipotetičnih kandidatih na predsedniških volitvah, ki naj bi izzivali Pahorja. Preverjali so izvolitveni potencial nekaterih imen. Gre za tipanje terena, sondiranje možnosti. V času volitev bo stanje drugačno, kot je danes, a že to začetno ogrevanje dokazuje, da je Borut Pahor velik favorit, hkrati pa njegova vsemogočnost ni absolutna. To še posebej velja za prvi krog volitev. Pahor je ranljiv, raziskava je denimo pokazala, da ima sicer 37,5 % zanesljivih volivcev, 22,3 % pa ga zagotovo ne bi volilo.

Največji potencial za preboj v drugi krog ima med ostalimi ponujenimi kandidati župan Kamnika Marjan Šarec, ki bi ga zanesljivo volilo 7,6 %, verjetno 14,8 % anketiranih, 36,1 % pa zagotovo ne. Ob dejstvu, da ga ne pozna zgolj 22,2 % anketiranih, je to spodbuden rezultat. V neposrednem soočenju vseh potencialnih kandidatov dobi Borut Pahor 45,4 % glasov, med ostalimi potencialnimi kandidati pa največ dobijo Marta Kos, Zmago Jelinčič in Marjan Šarec.

Pomembno vlogo bo na volitvah igrala volilna udeležba, ta bo po vsej verjetnosti nizka. Na predsedniških volitvah leta 2012 je bila v prvem krogu 48-, v drugem zgolj 42-odstotna. In ker ima Borut Pahor najvišjo podporo med starejšimi volivci, ki praviloma raje hodijo na volišča, je nizka volilna udeležba njemu v prid. Še ena stvar pomaga Borutu Pahorju. Janez Janša, vodja SDS, najmočnejše opozicijske stranke in pretendent za novega premiera, svojega kandidata za boj zoper Pahorja še ni določil. In najverjetneje se SDS v dirko za predsednika ne bo pognala z vso močjo, saj ji, zaradi političnega delovanja Boruta Pahorja, sedanji predsednik ustreza. Pahorja bi po izidih raziskave volila skoraj polovica podpornikov SDS.

»Pahorju seveda zelo dobro kaže, a hkrati je in ni absolutni prvak, delež tistih, ki ga zagotovo ne bi volili, ni tako majhen. Do volitev se lahko še kaj zgodi, spomnimo se recimo zgodbe o Danilu Türku. Še nekaj mescev pred volitvami je kazalo, da bo zmagal brez težav, da je praktično nepremagljiv, vemo pa, da ga je na koncu v drugem krogu volitev hudo porazil ravno sedanji predsednik,« pravi Nikola Damjanić iz Ninamedie. »Če bo nekaj relativno močnih protikandidatov, tako na levici kot na desnici, ki bodo zbrali 10 ali 15 % glasov, je teoretično vseeno odprta možnost za drugi krog volitev.« V času do volitev bo recimo znana odločitev arbitražnega sodišča. Gre za Pahorjev osebni projekt in vprašanje je, kakšne politične napetosti bo ta odločitev sprožila v slovenskem političnem prostoru in kako bo to vplivalo na predvolilno dogajanje.

V Sloveniji smo imeli doslej štiri predsednike. Edini, ki je zmagal v prvem krogu (tako leta 1992 kot leta 1997), je bil Milan Kučan, dve leti poprej pa se je za funkcijo predsednika predsedstva RS z Jožetom Pučnikom pomeril dvakrat. Vsi preostali predsedniki, Janez Drnovšek, Danilo Türk in Borut Pahor, so svoj mandat dobili šele v drugem krogu volitev.