Intervju / Dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar

Predstavljajte si, da odraščate v času, ko učenje slovnice pri pouku slovenščine ne pomeni agonije. Da odraščate v času, ko imate namesto suhoparnega učbenika, ob katerem se vam z vso silo zapirajo težke veke, pred sabo prijazno knjigo, ki tudi različna priredja, podredja in stavčne člene predstavi kot poglavje slovnice, ki smo mu zlahka kos. Tudi če se vse skupaj morda sliši kot utopija, je resničnost na strani učencev. Vse zasluge za to gredo Kozmi Ahačiču – leksikografu, profesorju, literarnemu zgodovinarju, poznavalcu zgodovine slovenskega jezika, raziskovalcu in namestniku predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je učno gradivo osnovnošolcev in dijakov obogatil s knjigama Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat.

Knjigi so lepo sprejeli tako strokovnjaki kot laiki: kritiki, pedagogi, učenci in očitno tudi mnogi drugi bralci, saj je bilo prodanih že več tisoč izvodov. Avtor kljub izjemnemu odzivu in dvakratnemu nazivu »ime meseca« na Valu 202 ostaja skromen, izjemno pozoren sogovornik, ki ekspertno poznavanje jezika tudi nepoznavalcem predstavi na izredno razumljiv način, kar je suvereno dokazoval tudi v najinem pogovoru. Ahačič sicer deluje tudi kot pobudnik, idejni vodja in urednik spletnega portala Fran, ki v pregledni obliki združuje vse slovarje Inštituta in je v malo manj kot treh letih delovanja presegel 18 milijonov obiskov.

O jeziku, slovarjih, Franu, o slovnici, svojem delu ter tudi emodžijih in sebkih je za Mladino spregovoril na igrišču za mini golf v ljubljanskem parku Tivoli. Če velja, da se poslovneži in politiki na golfu pogovarjajo o izredno pomembnih rečeh, pa to ne pomeni, da so bile stvari, o katerih govori Ahačič, zaradi najinega srečanja na mini golfu kakorkoli manj pomembne.

So tehnološke inovacije v pisanju, kot je denimo samodejno popravljanje slovničnih napak, ali spletna orodja, kakršno je Fran, koristne za naše znanje slovnice ali pa gre morda v mnogih primerih za potuho, ki vodi v nazadovanje našega jezikovnega znanja?

Mislim, da lahko vsa ta orodja našemu jeziku zgolj koristijo. Vendar zgolj, če so dobro narejena in če jih sproti posodabljamo. Še posebej pri črkovalnikih bomo morali skrbeti, da bodo sledili času in spremembam v jezikovni rabi. Ko je črkovalnik narejen, se delo z njim ne konča. Je pa res, da črkovalniki, pregledovalniki in podobne aplikacije pri povprečnem uporabniku polagoma prevzemajo funkcijo, ki jo je včasih imel pravopis kot priročnik. Mislim, da se ljudje, ki o jeziku razmišljajo in ki tudi črkovalnike uporabljajo z vsaj malo razmisleka, zavedajo, da so napotki v črkovalnikih zgolj napotki in ne nekaj, kar bi morali nujno upoštevati. Računalnik lahko predvidi naše misli, ne more pa videti vanje. Sam sem sicer nad tem razvojem precej navdušen in ga nikakor ne vidim kot nekaj, kar bi nas zaviralo. Če ne bomo imeli vsaj osnovnega znanja, pa nas seveda lahko do neke mere uniformira.