MLADINA Trgovina

Peter Petrovčič

27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Politika

Komisar za človekove pravice

Kandidatura ministra Gorana Klemenčiča

Goran Klemenčič

Goran Klemenčič
© Matej Pušnik

Da bi pravosodni minister Goran Klemenčič utegnil kandidirati za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope, se je pred časom že šušljalo. Dan pred iztekom roka za vložitev kandidature pa je vlada Svetu Evrope dejansko poslala njegovo kandidaturo. Za kakšno funkcijo pravzaprav gre? Kakšne so pristojnosti komisarja organizacije, ki združuje 47 evropskih držav in pri kateri deluje tudi evropsko sodišče za človekove pravice?

Vloga komisarja za človekove pravice je dvojna. Njegova najpomembnejša dejavnost so periodični obiski držav članic Sveta Evrope. Med temi se komisar sestane z oblastmi in (nevladnimi) zagovorniki človekovih pravic, tema pogovorov pa so področja človekovih pravic, ki se komisarju v posamezni državi zdijo najobčutljivejša. Po obisku pripravi poročilo o položaju človekovih pravic v državi s sklepi in priporočili za izboljšanje na področjih, kjer so človekove pravice kršene.

Druga komisarjeva pomembna naloga je zagotavljanje nasvetov in krepitev zavedanja o človekovih pravicah s tematskimi dokumenti, ki se nanašajo na vse države ali le na posamezno od njih.

Sedanji komisar za človekove pravice Nils Muižnieks se je v zadnjem času, kar zadeva Slovenijo, pojavljal v obeh vlogah. Ob sprejemanju strožje azilne zakonodaje je večkrat javno svaril politiko, naj ne sprejme zakona, ki bo omogočil popolno začasno zaprtje meje oziroma prepoved vlaganja prošenj za azil, s čimer bi Slovenija dejansko (začasno) odstopila od evropske konvencije o človekovih pravicah in drugih mednarodnih zavez iz azilnega prava.

Nekaj mesecev kasneje se je pri nas ustavil na periodičnem obisku, ki se je končal s poročilom o položaju človekovih pravic, v katerem se je osredotočil na štiri problemske sklope oziroma skupine ljudi, katerih človekove pravice se najočitneje kršijo – na begunce, Rome, izbrisane in ljudi, ki živijo v revščini. Iz poročila izhaja, da se je Muižnieks odločil Slovenijo podučiti o čistih osnovah človekovih pravic.

Vloga oziroma funkcija komisarja za človekove pravice pa je, ker nima izvršilne oziroma inšpekcijske moči, seveda odvisna tudi od komisarjeve proaktivnosti. Zdi se, da je bil vsak komisar doslej bolj proaktiven. Evropa to potrebuje.

Klemenčič je bil na vseh dosedanjih funkcijah proaktiven. Po neuradnih informacijah naj bi imel tudi v vodstvu Sveta Evrope podporo za kandidaturo. Tudi začetne (vsebinske) hearinge bi glede na znanje in izkušnje lahko prestal ter se uvrstil med tri kandidate (izmed sedmih), med katerimi bodo potem komisarja izbirali člani parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki jih je skupaj 636.

Klemenčič se bo zaradi kandidature moral ukvarjati z dvema težavama. Z negativno kampanjo SDS, ki jo bo ta prek svojih kanalov (predvsem prek Evropske ljudske stranke) v Strasbourgu zagotovo izvajala. In z očitkom, da je funkcijo (spet), tako kot funkcijo državnega sekretarja in predsednika protikorupcijske komisije, zapustil predčasno. Glede prve bo SDS pred težko nalogo, saj Klemenčič v Svetu Evrope uživa ugled. Glede druge pa ne bo imel velikih težav, saj bi, če bi bil izvoljen, vlado zapustil le kak mesec pred volitvami …

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.