Peter Petrovčič

 |  Mladina 42  |  Politika

Rdeča maša

Maša kot oblika pritiska na pravosodje

Prejšnji teden je v ljubljanski stolnici rdečo mašo vodil Tadej Strehovec, ki se pred sodiščem zagovarja zaradi suma spodbujanja sovraštva.

Prejšnji teden je v ljubljanski stolnici rdečo mašo vodil Tadej Strehovec, ki se pred sodiščem zagovarja zaradi suma spodbujanja sovraštva.
© Borut Krajnc

Prejšnjo sredo je bila v ljubljanski stolnici tradicionalna rdeča maša, pri kateri katoliški pravniki »prosijo Svetega duha za pomoč in razsvetljenje pri delu in študiju«. Tokrat so v Akademskem društvu Pravnik, društvu mladih katoliških pravnikov, ki pripravlja mašo, presenetili z glavnim govorcem, maševalcem – tajnikom Slovenske škofovske konference Tadejem Strehovcem, ki se pred kazenskim sodiščem zagovarja zaradi sovražnega govora zoper zagovornike pravice do splava.

Doslej, še posebej pa zadnja leta, so rdečo mašo darovali izključno najvišji cerkveni predstavniki, škofje, nadškofje, med njimi nekdanji ljubljanski nadškof Anton Stres ter sedanji ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore, ki je to storil le dober teden po imenovanju na vrh slovenske rimskokatoliške cerkve.

A pravnikom je tokrat o pravičnosti govoril človek, zoper katerega je bila vložena pravnomočna obtožnica pred kazenskim sodiščem. Izbira Strehovca za vodenje te maše zato nosi jasno politično sporočilo, gre za obliko pritiska na pravosodje v konkretni zadevi.

Strehovec je priložnost seveda izkoristil prav za takšen pritisk. Kot glavnega krivca za vse slabo v razpravah o definiciji zakonske zveze ter pravici do splava je omenil »skupine, ki v imenu strpnosti in miru ogrožajo in kršijo temeljne ustavne in človeške pravice vsem tistim, ki se z njimi ne strinjajo«. Sodnike in pravnike je opozoril, da se morajo zavedati, »da ste vi tisti, ki imate posebno odgovornost za svobodo izražanja, spoštovanje dostojanstva vseh ljudi in ki skrbite za versko svobodo in svobodo vesti kot temeljna postulata vsake demokratične družbe«. Glavno sporočilo pa je bilo, da morajo kristjani in pravniki držati skupaj, sicer bodo potegnili kratko: »Zato vas vabim, da se vsi skupaj – vi kot pravniki in mi vsi kot kristjani – še bolj povežemo ter se zoperstavimo formalnim in neformalnim skupinam zla, ki nas želijo osamiti v našem prizadevanju za resnico in pravico.« Brez takšnega zavezništva, še opozarja Strehovec, se bo kristjanom zgodilo to, kar se je Poljakom med drugo svetovno vojno, ko naj bi jih bili vsi zavezniki pustili na cedilu, da so nacisti lahko v miru krvavo zatrli njihovo vstajo. »Formalne in neformalne skupine zla,« je dejal Strehovec. S tem je očitno pokazal na državo in svobodomiselni del civilne družbe, ki ju je (hote ali nehote) primerjal z nacisti.

Tradicionalna rdeča maša je bila sicer tradicionalno slabo obiskana. Tudi letos pri njej ni bilo znanih obrazov iz sveta prava, razen nekdanjega ustavnega in evropskega sodnika Boštjana M. Zupančiča, ki je Strehovčev pravni zastopnik, in predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. Ta je z udeležbo nekoliko presenetil, saj so doslej rdečo mašo obiskovali zgolj pravni funkcionarji z jasno izraženim desnim političnim in svetovnonazorskim predznakom. V preteklih letih so se je recimo udeležili nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm, Ernest Petrič in pa vrhovna sodnika Jan in Barbara Zobec … Iz urada predsednika vrhovnega sodišča so sporočili, da Florjančičeva udeležba pri rdeči maši ni presenečenje, saj se je rad udeleži, kadar le utegne.

Damijan Florjančič, predsednik vrhovnega sodišča

Damijan Florjančič, predsednik vrhovnega sodišča (desno)
© Borut Krajnc

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.