Jure Trampuš

 |  Mladina 29  |  Politika

Skrajni in nevarni

Nemški obveščevalci so Generacijo identitete uvrstili med skrajna gibanja, njena podružnica pa je dejavna tudi pri nas 

Pohod avstrijskih identitarcev v Spielfeldu, ki so se ga udeležili tudi Slovenci

Pohod avstrijskih identitarcev v Spielfeldu, ki so se ga udeležili tudi Slovenci
© Matej Pušnik

Generacija identitete, to, kot pravijo njeni privrženci, »metapolitično gibanje mladih, ki se bori za ohranjanje slovenske in evropske etno-kulturne identitete«, gibanje, ki naj bi bilo nekaj več od domoljubne organizacije, tisti torej, ki »z mladostjo, ponosom, hrabrostjo, intelektom in kreativnostjo predstavljajo odpor vsem sovražnim silam, ki se zgrinjajo nad našo domovino«, v Sloveniji vseskozi kričijo, da niso rasisti. Ne, gre za pomoto, niso niti skrajni desničarji. Ljubijo svoj narod, evropsko civilizacijo, dokaz te ljubezni pa so emblemi gibanja, objavljeni na njegovih straneh, stilizirane podobe križarjev in špartanskih bojevnikov.

Slovenska različica gibanja Generacija identitete je nastala leta 2015. Njeni pripadniki trdijo, da je »podružnica panevropskega gibanja, ki deluje po načelih identitarizma«. Gibanje ni množično, je pa glasno in prepoznavno. Ponekod ima podpornike tudi med politiki.

Poleg francoske in avstrijske veje je ena najprepoznavnejših podružnic nemška. In ravno to je nemška varnostnoobveščevalna služba BfV uvrstila med »skrajna gibanja«. Njene člane so opazovali tri leta. Ugotovili so, da »dvomijo o enakosti in dostojanstvu vseh ljudi« in netijo sovraštvo do tistih, ki ne prihajajo iz Evrope. Obveščevalci so sklenili, da je skupina »prešla stopnjo suma« in da jo bodo po novem obravnavali kot »skrajno gibanje«. Tako imajo zdaj več pravnih možnosti za nadzor nad delom skupine in njenih članov. Nova varnostna ocena naj bi bila predvsem posledica umora nemškega politika Walterja Lübckeja, ki naj bi ga bil na začetku junija zagrešil neki nemški desničar.

Z zakonom ima težave tudi Martin Sellner, vodja avstrijske podružnice gibanja. Bil je v neposrednem stiku z Avstralcem Tarrantom, ki je v napadu na mošeji v Novi Zelandiji ubil 51 vernikov. Avstrijec je od njega dobil denarno donacijo, zato so njegovo stanovanje konec marca preiskali policisti in mu zasegli računalniško in drugo opremo.

Ko smo na začetku aprila govorili z avstrijskim državnim tožilcem in tiskovnim predstavnikom tožilstva v Gradcu Hansjörgom Bachejem, je potrdil, da poleg vsega drugega preiskujejo tudi »Sellnerjeve stike z državljani Slovenije«. Preiskavo so zastavili zelo široko. Na slovenski policiji sicer pravijo, da do danes niso dobili nobene prijave ali naznanila zoper posameznike iz tega gibanja, »hkrati pa zoper posameznike ali skupine, povezane s slovensko podružnico omenjenega gibanja, policija ne vodi predkazenskega postopka«. Preiskava v Avstriji še ni končana, Sellnerju pa naj bi med tem »trajno prepovedali« vstop v Veliko Britanijo.

Slovenci iz Gibanja identitete sicer še vedno »trdno stojijo za avstrijskim soborcem Martinom Sellnerjem«, domnevamo, da ima veliko prijateljev tudi med nemškimi tovariši.

Pred kratkim so pri nas izdali knjigo Evropa narodov. Pri njej sta sodelovala Branko Grims in Zmago Jelinčič. Izdala jo je založba Nova obzorja, ki med drugimi izdaja tudi SDS-jevski tednik Demokracijo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.