Digitalni evro / »Digitalna valuta ne bo povsem izrinila gotovine«

Prve nakupe z evri na digitalni način naj bi lahko opravili že čez tri leta

Evropska komisija je prejšnji teden predstavila pravno podlago za uvedbo digitalnega evra, s katerim bi lahko posamezniki in podjetja plačevali kadarkoli in kjerkoli v evrskem območju. V Bruslju ob tem poudarjajo, da bo končno odločitev o dejanski uvedbi digitalne valute sprejela Evropska centralna banka (ECB). Ta je predlog komisije pozdravila.

Kot zagotavljajo na komisiji, digitalni evro ne bi nadomestil gotovine. Podobno kot gotovina pa bo na voljo poleg drugih plačilnih sredstev, kot so kartice in aplikacije.

Deloval bi kot digitalna denarnica, pri čemer bi lahko z njim posamezniki in podjetja plačevali kadarkoli in kjerkoli v območju držav z evrom. Plačevanje bi bilo možno tudi brez internetne povezave, na primer z ene naprave na drugo, na odročnih območjih ali pa v podzemnih parkirnih hišah.

Viceguverner Banke Slovenije Marko Pahor je za Radio Slovenija dejal, da je odločitev logična. Pred sedmimi leti je bilo z gotovino opravljenih skoraj 80 odstotkov vseh transakcij v državah evra, lani le še slabih 60. "Digitalni evro je približno taka sprememba, kot je bilo takrat, ko smo namesto zgolj kovancev dobili tudi papirnat denar," je še pojasnil Pahor.

Evrska gotovina se bo uporabljala tudi po uvedbi digitalnih evrov. "Tako kot bankovci niso povsem izrinili kovancev, tudi digitalna valuta ne bo povsem izrinila gotovin

Spletne transakcije bi posameznikom zagotavljale enako raven varovanja zasebnosti kot obstoječa digitalna plačilna sredstva. Plačila brez internetne povezave pa bi nudila še večjo zaščito osebnih podatkov. Razkriti bi morali toliko osebnih podatkov kot trenutno ob plačilu z gotovino ali ob dvigu na bankomatu, so pojasnili v Bruslju.

Banke in drugi ponudniki plačilnih storitev, ki bi izdajali digitalne evre, bi morali glede na predlog Evropske komisije osnovne storitve, povezane s tem, ponujati brezplačno. Z digitalnim evrom bi lahko plačevali tudi tisti, ki nimajo odprtega bančnega računa. Račun bi lahko na primer odprli pri pošti ali pa pri občini.

"Digitalni evro je približno taka sprememba, kot je bilo takrat, ko smo namesto zgolj kovancev dobili tudi papirnat denar."

Marko Pahor,
viceguverner Banke Slovenije

Trgovci bi morali sprejemati digitalni evro kot plačilno sredstvo, pri čemer bi izjema veljala zgolj za male prodajalne, ki že zdaj ne sprejemajo digitalnih načinov plačila.

V Bruslju ob tem poudarjajo, da predstavljeni predlog predstavlja zgolj pravno podlago za uvedbo digitalnega evra. Po potrditvi v Svetu EU in Evropskem parlamentu bo ECB tista, ki bo dejansko odločila o uvedbi digitalne valute.

Na Evropski centralni banki so pozdravili predlog komisije in napovedali, da bodo prvo fazo priprave projekta digitalnega evra zaključili oktobra. Nato bo Svet ECB odločil o prehodu v naslednjo fazo, v kateri bodo nadaljevali razvoj in preizkušanje tehničnih rešitev. Morebitno odločitev o izdaji digitalnega evra pa bodo sprejeli šele po potrditvi pravne podlage, so zagotovili v sporočilu za javnost.

"Državljani visoko cenijo evro in mu zaupajo. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z drugimi institucijami pri vzpostavljanju digitalnega evra, da bo naša valuta ustrezala digitalni dobi," je ob tem povedala predsednica ECB Christine Lagarde.

Ker bo digitalni evro sprejet kot zakonito plačilno sredstvo, pa želi komisija zagotoviti, da bo to še naprej veljalo tudi za gotovino. Evrski bankovci in kovanci so sicer že zakonito plačilno sredstvo, vendar to ni opredeljeno v zakonodaji. Zato je komisija danes predstavila še pravno podlago za to. S tem želi zagotoviti, da bo gotovina dostopna in sprejeta kot plačilno sredstvo.

To pa je tudi namen predloga prenove pravil o plačilnih storitvah, s katerimi bi izboljšali dostopnost gotovine v trgovinah in na bankomatih. Tako bi lahko na primer trgovci plačilne storitve zagotavljali, tudi če posameznik ne bi opravil nakupa.

Z novimi pravili bi lažje preprečevali tudi goljufije na tem področju, med drugim tako, da bi omogočili izmenjavo z goljufijami povezanih podatkov med ponudniki plačilnih storitev, povečali osveščenost uporabnikov in okrepili pravila glede njihove avtentikacije.

Bruselj želi varnost posameznikov okrepiti tudi z vzpostavitvijo jasnega pravnega okvirja glede dostopa do finančnih podatkov. V skladu z njimi bi imeli uporabniki popoln nadzor nad tem, kdo bi dostopal do njihovih podatkov in s kakšnim namenom.

ts2XEJFf1gA

vQvKq5wYubE