Prve žrtve na Ljubljanskem barju

Ker se je metoda odlova nutrij pokazala za uspešno, se bo v prihodnje projekt eksterminacije izvajal s polno paro

Mesec dni je mimo, odkar se je na območju Ljubljanskega barja začel križarski pohod na invazivne tujerodne glodavce, nutrije, z namenom eksterminacije oziroma odvzema celotne populacije iz naravnega okolja. Doslej naj bi bilo odlovljenih okoli 50 nutrij, odlov pa se izvaja v skladu s stališči stroke najbolj humano metodo nastavljanja pasti, t. i. živolovk, in kasnejšim streljanjem živali v glavo.

»Sedmega septembra smo skupaj z Lovsko zvezo Slovenije pripravili izobraževanje za izlov in tedaj tudi sedmim lovskim družinam razdelili dvajset živolovk, da so lahko začele z delom. Izlov bodo lahko izvajali le lovci, ki so se udeležili izobraževanja,« pojasnjuje direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic. Odlov se zdaj izvaja na nelovnih površinah, torej območjih bliže mestu in nasploh naseljenim površinam, a se bo počasi razširil drugam, saj se je metoda pobijanja nutrij pokazala za učinkovito. Sčasoma naj bi nabavili dodatne živolovke, seveda le toliko, kolikor bi jih omejeno število lovskih družin in lovcev, ki pri tem projektu sodeluje, dejansko potrebovalo.

Ker je nutrija po zakonu označena za divjad, lahko ta odvzem iz okolja izvajajo samo lovci. Če bi se zakon spremenil in nutrija tega statusa ne bi več imela, bi to delo lahko izvajal tudi kdo drug. Kastelic pojasnjuje, da nutrije na Nizozemskem niso označene za divjad, zato lahko odvzeme iz okolja izvajajo posebne ekipe, ki so zaposlene samo za ta namen.

»Če bi se odločili, da bo to potrebno in da bi potrebovali drugačen način odlova, in bi nutriji odvzeli status divjadi, bi morali prej imeti že pripravljen sistem za izvedbo odlova,« pravi Kastelic. Kdo bi potem lovil in streljal nutrije? »Vse usposobljene osebe, ki imajo dovoljenje za nošnjo orožja.«

Ker nutrij verjetno ne bodo streljali vojaki in policisti, bi torej »prostovoljce« iskali med širšo populacijo, med osebami z orožnim listom? Kastelic odgovarja, da je za vse to prezgodaj in da se mora najprej pokazati, kako uspešno ali neuspešno bo potekal odlov nutrij, ko bo ta začel potekati v polnem obsegu. Načinov odlova nutrij, ki ga ne opravljajo lovci, je po izkušnjah iz tujine več.

Odlov se sicer lahko nemoteno nadaljuje po načrtih vodstva Krajinskega parka Ljubljansko barje tudi zato, ker je ustavno sodišče pobudo Helsinškega monitorja Slovenije za presojo in začasno zadržanje odredbe glede izvajanja odločbe kmetijskega ministrstva o odlovu nutrij na Ljubljanskem barju zavrglo kot formalno pomanjkljivo. A odlov nutrij je večleten, če ne celo desetleten projekt, in pot do njegove ustavne presoje ostaja odprta. Seveda v primeru, da bi na ustavno sodišče prispela dovolj konkretna pobuda, ki bi sodnice in sodnike prisilila k odločanju.