Janšizma ne moreš preganjati z janšizmom

V pasti politične moči

Premier Robert Golob veliko govori, včasih preveč, pozablja, kdaj je čas predvolilne tekme, kdaj je čas vladanja, ali govori kot izzivalec ali kot premier. Če se predvolilnemu izzivalcu takšni in drugačni izrazi še lahko oprostijo, za premiera veljajo drugačna pravila. V rokah ima veliko politične moči, z močjo prideta odgovornost in samoomejevanje.

Robert Golob je minuli teden sredi razprave o tem, zakaj je bila odstavljena ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ponovil trditev, da je volivcem obljubil, da bo policijo in javno medijsko hišo očistil »janšistov« in »janšizma«. V demokratičnih državah je lustracija nekaj nedopustnega. V Pravni mreži za varstvo demokracije so tako upravičeno zapisali, da so povračilni ukrepi na podlagi političnega prepričanja nezakoniti. »Odločno nasprotujemo vsem povračilnim ukrepom zoper javne uslužbence zgolj zato, ker izpričujejo drugačno politično ali svetovnonazorsko prepričanje od vsakokratne oblasti. Še bolj skrb zbujajoče je, če se z uslužbenci obračunava zgolj zato, ker so bili zaposleni v času prejšnje vlade; uveljavljanje kolektivne odgovornosti za morebitna nezakonita ali neustavna ravnanja vrha izvršilne veje oblasti nasprotuje temeljnim načelom demokratične ureditve.« Dodali so še, da ne nasprotujejo temeljiti reviziji metod delovanja prejšnje vlade, vendar je treba »individualno odgovornost posameznikov ugotoviti in dokazati v poštenem delovnopravnem, kazenskopravnem ali drugem pravnem postopku«.

Zapisanemu je treba prikimati, postavljajo pa se vprašanja, kaj je janšizem, kdo so janšisti, kaj pomeni očiščenje. Janšisti niso volivci in simpatizerji stranke SDS, janšisti so ljudje, ki jih je prejšnja oblast zgolj po politični liniji postavila na položaje. Ker strokovnih znanj in avtonomnosti niso imeli, so delali po političnem nareku. To so bili poveljniki in operativni vodje v policiji, ki so, zavedajoč se, da kršijo zakon, nad protestniki izvajali nasilje, jih aretirali brez pravega vzroka, pisali globe, za katere je bilo jasno, da so razlogi zanje izmišljeni. Janšisti so tisti državni uradniki, ki so pisali pozitivna pravna mnenja o vladnih uredbah, pa četudi so vedeli, da so neustavne, janšisti so tisti, ki so odstavljali ljudi, ker so se ti upali biti kritični. Janšisti so novinarji, ki so načrtno potvarjali prispevke le zato, da bi škodili opozicij in koristili vladi Janeza Janše. O teh ljudeh je govoril premier.

Po drugi strani pa je pomen besede janšizem širši, gre za politično usmeritev, kot jo, kakor piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, »razvija in zastopa slovenski politik Janez Janša«. Jezikoslovca Kuzma Ahačič in Helena Dobrovoljc sta že pred časom pojasnila, da nekatere politične osebnosti družbo bolj zaznamujejo kot druge in se njihova opaznost odraža tudi v jeziku. Beseda janšizem je torej podobna besedam, kot so reaganomika, gandijevski, bušizem, haiderizacija, bonapartizem …

Janševa politika ima v Sloveniji podpornike in nasprotnike. Na zadnjih državnozborskih volitvah je bilo nasprotnikov bistveno več od podpornikov. Robert Golob je obljubil, da bo politiko vodil drugače, kot jo je njegov predhodnik. Obljuba dela dolg. Premier si je res privoščil nekaj nepotrebnih spodrsljajev, a še zdaleč ni enak Janezu Janši.

»Slovenija je ujeta v neskončno kolobarjenje dveh politik ali nepolitik, ki druga drugo ravno toliko ohranjata pri življenju, in ne vem, kolikokrat bomo morali to vajo ponoviti, da se prebije ta krog. Zdaj smo znova na dnu nekega cikla, stvar je izjemno turobna in duhamorna,« je v oddaji Fokus o razmerah v slovenski politiki razmišljala filozofinja Alenka Zupančič. »Kljub razočaranju, ki obstaja, ki je upravičeno in ga delim, pa iz tega ne sledi, da so ’vsi isti’. So razlike. Problem je v tem, da te razlike ostajajo v nekem registru, ki lahko zelo hitro zvodeni.« V politiki bi bilo torej treba izpeljati tektonske premike, ki bi nas iztrgali iz klavstrofobične izmenjave. »Ne, ni isto, a hkrati ni dovolj drugačno, da se ne bo preprečilo, da bo spet isto,« je še dejala filozofinja.

Če se bo Golobova vlada janšizma lotila z janšizmom, se bo politični cikel, ki v Sloveniji traja že od razpada LDS, zavrtel znova. Stranka Gibanje Svoboda in Robert Golob pa imata v parlamentu še vedno toliko politične moči, da bi lahko to večno ponavljanje prekinila.