Peter Petrovčič

 |  Mladina 47  |  Politika

Za živali gre

Nedostojna razprava o pravicah ljudi ob odvzemu goveda, katerega namen je bil zavarovanje živali

Blatne krave, ki so bile odpeljane s kmetije Možgan

Blatne krave, ki so bile odpeljane s kmetije Možgan

Prejšnji petek je veterinarska inšpekcija, veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic, s kmetije Možgan blizu Krškega odvzela 24 živali, točneje čredo goveda. Ukrep je zbudil številna vprašanja in razburil kmečke organizacije ter politične stranke, ki računajo na glasove njihovih članov. A celotna razprava se ni niti dotaknila pravih vprašanj, pravic živali in spoštovanja teh pravic.

Inšpektorica je krave, teličke in bike, ki so bili neprimerno pomešani v isti ogradi, odvzela, ker so bili blatni in na videz bolehni, za dostop do hrane so morali iti v blato, večje živali so se vanj pogreznile do trupa, manjše celo do vratu. Že s fotografij je razvidno, da za živali ni bilo zadovoljivo poskrbljeno in da niso bile izpolnjene niti osnovne zahteve. Inšpektorica je pojasnila, da živali »šepajo, nekatere se držijo zgrbljeno, kar lahko kaže na bolečine v notranjih organih ali infestacijo z zajedavci. Imajo bolezni parkljev, mastitis, vnetje vimen ali pa presušena vimena.« Večina goveda je dobila oceno ena do dve ali dve od mogočih petih točk, nobena žival pa ocene, višje od tri.

A odziv kmetijskih združenj in strankarske politike, ki se v kmetijstvu precej prekrivata, je bil močan. Slišali smo, da je za odvzem kriva novela zakona o varstvu živali, ki je začela veljati nekaj dni pred tem in že dlje tako razburja kmečke in veterinarske organizacije, da napovedujejo ustavno presojo zakona. Neustaven naj bi bil del novele, ki predvideva, da lahko mučenje živali po novem prijavijo tudi društva za varstvo živali. Slišali smo, da si je eno od odvzetih krav prisvojila predstavnica društva za varstvo živali.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov sta ukrep označila za »nesorazmeren in nezakonit«. Predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Ožbalt Podpečan, ki je bil med najglasnejšimi nasprotniki zakonske novele, je podvomil o strokovnosti inšpektorice, ker v njenem zapisniku o odvzemu menda ni dovolj obrazložitev in ni dovolj izčrpen. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, nekoč tudi sama veterinarska inšpektorica, je dejanje označila za »neposreden napad na kmete«. Vodja desnice Janez Janša se je na Twitterju norčeval, da je na nogometni tekmi med Slovenijo in Kazahstanom na stadionu v ljubljanskih Stožicah veliko blata in da upa, da »veterinarska inšpekcija in nevladniki prve dame ne gledajo tekme«.

Obrambni minister Marjan Šarec, ki začasno opravlja tudi naloge kmetijskega ministra, je odredil notranji strokovni nadzor nad odvzemom živali. Opogumljeni Možganovi pa so na policijo podali prijavo kaznivega dejanja kraje živali.

A kakšna so dejstva? Odvzem živali je bil opravljen po že prej veljavnih členih zakona o varstvu živali, ki se z novelo niso spreminjali. Društva za varstvo živali niso bila prijavitelji neprimernega ravnanja z živalmi, na inšpekcijo so klicali okoliški prebivalci. Društva nimajo in ne bodo imela nobenih pravic, dokler njihovi posamezni predstavniki ne opravijo po zakonu predpisanega izobraževanja in usposabljanja in pridobijo licenco. Eno izmed krav je na svojo kmetijo sprejela članica društva za varstvo živali na prošnjo inšpekcije, preostale dve drugi kmetiji. Živali je odvzela veterinarska inšpekcija – torej organ, za katerega so kritiki dodatnega varovanja živali trdili, da je lahko (in še vedno ostaja) edini pristojen za tovrstne ukrepe.

Na koncu se vendarle velja ustaviti tudi pri pravih vprašanjih. Ne gre za vprašanje, kako visoko lahko živalim sega blato, v katerem morajo živeti. Ne gre niti za vprašanje, kako izčrpen je zapisnik o odvzemu živali. Ne gre za napad na kmete. V resnici ne gre za njihove pravice. Za vprašanje varovanja pravic živali gre. Vsakomur je jasno, da za krave pri Možganovih ni bilo primerno poskrbljeno. To so priznali tudi sami, češ da so se trudili, a jih je razmočenost terena prehitevala. Seveda je v inšpekcijskih postopkih najprej mogoč blažji ukrep opozorila in navodila, da je treba za živali dostojno poskrbeti. A iz stanja živali na fotografijah je bilo razvidno, da ni šlo za enkraten dogodek, pač pa gre za ponavljajoče se razmere, v katerih so te živali živele. In navsezadnje, rejna žival, katere življenje je namenjeno izpolnjevanju prehranskih želja ljudi (za kar na koncu da tudi življenje), ni nič manj žival od hišnih ljubljenčkov, psov ali mačk. Če bi bila katera od teh živalskih vrst prisiljena živeti v razmerah s kmetije Možganovih, bi jih sicer počasne inšpekcije lastnikom že zdavnaj odvzele in zoper njih na tožilstvu vložile tudi kazenske ovadbe zaradi mučenja živali. In nihče, niti veterinarji, kmetje in njihovi politični zastopniki, se ne bi razburjal.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.