Peter Petrovčič

 |  Mladina 52  |  Politika

Leto, ko smo spoznali, da je naša prihodnost neločljivo povezana s prihodom tujcev

Zdaj ali nikoli

Protest prosilcev za azil, 10. oktober

Protest prosilcev za azil, 10. oktober
© Zana Fabjan Blažič

Čas koronavirusne histerije je morda najočitneje popačil realnost na področju migracij. Z epidemijo povezane omejitve so za nekaj časa zmanjšale potrebo po delovni sili in tudi otežile migracijski tok proti Evropi. Leto 2023 je zato pri nas prineslo toliko bolj kruto spoznanje ogromnih potreb po delovni sili in realnosti migracij. Oboje neizbežno pomeni, da se bo število tujcev v prihodnje povečevalo.

Kot gobe po dežju so začela rasti podjetja, ki se ukvarjajo z »uvozom« tuje delovne sile, pri čemer so se zaradi izpraznjenosti balkanskega bazena prisiljena ozirati v vedno bolj oddaljene kraje. In to kljub temu, da imamo delovno silo dobesedno pred nosom. Potem ko je Hrvaška stopila v schengen, ji Slovenija migrantov ne more več prisilno vračati, zato jih je več na slovenskih tleh.

Leta 2023 je Slovenijo prečkalo okoli 60 tisoč migrantov. In čeprav so se večinoma tu zadržali le par dni ali tednov, preden so nadaljevali pot na sever, nas je to ujelo pričakovano nepripravljene, saj si že desetletja pred tem »problemom« zatiskamo oči in z restriktivno azilno politiko odvračamo tujce, da bi si želeli ostati tukaj. A ker bo tu iz leta v leto vendarle ostajalo vedno več tujcev iz okolij, ki se vse bolj razlikujejo od našega, zdaj ni več dileme, kakšne naloge čakajo oblasti. Ali bodo začele izvajati modro naselitveno in integracijsko politiko, ki bo omogočila sobivanje novih bodočih sodržavljanov, ali pa bodo soustvarjale ločnico med tujci in večinskim prebivalstvom ter s tem spodbujale strah, nerazumevanje in sovraštvo. V kakšnem okolju bi raje živeli?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.