Od prodaje avtomobilov živi le Revoz
V Sloveniji je od avtomobilske industrije odvisnih 150 tisoč delovnih mest
Proizvodnja v Revozu
© Borut Peterlin
V drugi polovici lanskega leta so avtomobilska podjetja svojim dobaviteljem v Evropi poslala za 25 odstotkov manj naročil za vijake, blatnike, brisalce in druge dele kot v enakem obdobju leta 2008, v drugem četrtletju pa za 35 odstotkov manj in prvem četrtletju za 40 odstotkov manj, kljub premijam za zamenjavo starih avtomobilov z novimi, kažejo podatki nemške svetovalne hiše Roland Berger. Kot je decembra v tiskani izdaji objavil nemški tednik Spiegel, je moralo v Nemčiji med novembrom 2008 in novembrom 2009 razglasiti nesolventnost 73 dobaviteljev s približno 48 tisoč zaposlenimi od skupaj približno 1000 dobaviteljev s 320 tisoč zaposlenimi.
V Sloveniji je od avtomobilske industrije po podatkih gospodarske zbornice odvisnih 150 tisoč delovnih mest. S to industrijo je povezanih deset gospodarskih panog. Avtomobile proizvaja le novomeški Revoz, preostala podjetja so dobavitelji in podizvajalci avtomobilskim podjetjem. Da ima avtomobilska industrija v Evropi in tudi drugod po svetu prevelike zmogljivosti, kar pomeni, da od dobaviteljev in podizvajalcev ne bo potrebovala več toliko sestavnih delov kot pred krizo, je jasno. Decembra lani je poslancem evropskega parlamenta to priznal celo sicer vselej optimistični predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Slovenski dobavitelji avtomobilski industriji, ki so med drugim močno navezani prav na nemške odjemalce, so vključeni v avtomobilski grozd (ACS). Med njimi so Prevent Global, Cimos, Domel, Eti, Gorenje Orodjarna, Helios Tblus, Hidria AET, Hidria Rotomatika, pet podjetij Iskra, Hella Saturnus, Johnson Controls - NTU, Kovinoplastika, Kolektor Liv, Prevent, Riko, Štore Steel, Talum, Unior ... Vsa ta podjetja imajo svoje dobavitelje surovin in polizdelkov. Če imajo dobavitelji in podizvajalci manj naročil, imajo manj posla tudi avtoprevozniki, ki dostavljajo surovine in polizdelke, hkrati pa vozijo avtomobilske dele in opremo do proizvajalcev avtomobilov. Manj je tudi prevozov novih avtomobilov, za slovenski trg pa tudi za tuje naročnike iz Luke Koper in vanjo, manj je prevozov za Slovenske železnice.
Götz Klink, svetovalec pri A. T. Kearney, je za Spiegel povedal, da se v Nemčiji vsak tretji dobavitelj avtomobilski industriji bori za preživetje. Hans-Jürgen Urban, predstavnik poslovodstva sindikata IG-Metall, svari, da utegne v prihodnjih dveh do štirih četrtletjih, torej do konca leta 2010, izginiti tako rekoč celotna panoga. Solventni dobavitelji, kot je recimo Bosch, so za več deset tisoč zaposlenih uvedli skrajšani delovni čas. Da je avtomobilska industrija, ki zaposluje 12 milijonov ljudi, politična in socialna bomba v Evropi, je evropski komisar za industrijo Günter Verheugen, ki je bil sicer ves mandat pomemben zaščitnik te panoge, opozoril že v začetku lanskega leta.
Ob takšnih podatkih morajo menedžerji slovenskih podjetij še kako resno vzeti besede ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija, da bi se slovenska podjetja morala zavestno odločiti za diverzifikacijo izvoznih programov in se bolj usmeriti tudi na trge Azije, arabskega sveta in Latinske Amerike. Če bodo ministrove besede ostale neuresničene, nam grozi v letu 2010 še več Preventov, kjer so glavni vir težav sicer spori med lastniki podjetja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.