8 dni na teden / Top flop: E.prodaja

Staš Zgonik
MLADINA, št. 4, 28. 1. 2010

Januarja 2009 je imelo dostop do interneta 93 odstotkov podjetij v Evropski uniji z deset ali več zaposlenimi, 82 odstotkov s širokopasovno povezavo. Vse bolj razširjen dostop do interneta pa pomeni tudi večji obseg internetnega poslovanja. Na ravni Evropske unije so podjetja v letu 2008 s trgovanjem prek interneta ustvarila 12 odstotkov vsega prometa. V večini primerov jo šlo za poslovanje s subjekti iz iste države (73 %). Najbolj »domač« je bil latvijski e-trg (88 %). Madžarska podjetja so kar 60 odstotkov e-prometa ustvarila z drugimi članicami EU, Malta je bila vodilna v e-trgovanju z državami zunaj EU (56 %), Slovenija pa je bila na področju e-prometa v samem povprečju (12 %). Precej visok delež (76 %) je šel na račun trgovanja z domačimi subjekti.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Staš Zgonik
MLADINA, št. 4, 28. 1. 2010

Januarja 2009 je imelo dostop do interneta 93 odstotkov podjetij v Evropski uniji z deset ali več zaposlenimi, 82 odstotkov s širokopasovno povezavo. Vse bolj razširjen dostop do interneta pa pomeni tudi večji obseg internetnega poslovanja. Na ravni Evropske unije so podjetja v letu 2008 s trgovanjem prek interneta ustvarila 12 odstotkov vsega prometa. V večini primerov jo šlo za poslovanje s subjekti iz iste države (73 %). Najbolj »domač« je bil latvijski e-trg (88 %). Madžarska podjetja so kar 60 odstotkov e-prometa ustvarila z drugimi članicami EU, Malta je bila vodilna v e-trgovanju z državami zunaj EU (56 %), Slovenija pa je bila na področju e-prometa v samem povprečju (12 %). Precej visok delež (76 %) je šel na račun trgovanja z domačimi subjekti.

Države EU po deležu prometa, ki so ga podjetja ustvarila prek e-poslovanja (v %)

TOP5
Irska 26
Finska 18
Švedska 18
Nemčija 15
Češka 15

FLOP5
Ciper 1
Bolgarija 1
Romunija 2
Grčija 2
Latvija 5

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Lahko Slovenija umakne priznanje Palestine?

Le upamo lahko, da Janševa vlada tega ne bo storila

Trump o Netanjahuju / »Če mu rečem, naj nekaj naredi, to tudi stori«

Kakšen odnos imata ameriški predsednik in izraelski premier?

Izraelska veleposlanica / »Slovenija je storila korak predaleč«

Slovenija naj bi bila edina država na svetu, ki je to storila Izraelu