MLADINA Trgovina

Franco Juri

  • Franco Juri

    14. 11. 2017  |  Svet

    Katalonija in teorija rusko-venezuelske založniške zarote

    Španija in Evropa sta dobili zunanjega sovražnika, katalonski nacionalizem najbi bil le »peta kolona«. Madrid sedaj Evropi namiguje, da, če bodo na katalonskih volitvah 21.decembra ponovno zmagale separatistične stranke, bodo za to krivi Vladimir Putin , Nicolás Maduro in Julian Assange . Vsaj tako je možno razumeti novo komunikacijsko strategijo Madrida, ki ni le vladna, saj tezo o zunanji rusko-venezuelski zaroti proti Španiji in Evropi, prek spodbujanja katalonske neodvisnosti, že več dni zagovarja z vztrajnim objavljanjem »dokazov« o hekerskih diskreditacijah španskih oblasti, osrednji prosocialistični časopis El Pais v lasti mogočne kapitalske družbe Prisa. Več

  • Franco Juri

    3. 11. 2017  |  Svet

    Politični zaporniki v Evropski uniji

    Od četrtka 2. novembra 2017 zvečer ima Evropska unija 10 političnih zapornikov. Španske oblasti so se očitno odločile, da bodo izrazito politično katalonsko vprašanje rešile "legalistično", to je z represijo in sodnim pregonom zoper politične programe in ravnanja tistih politikov, "ki so že od leta 2015" - kot svoje obtožbe utemeljuje generalni državni tožilec José Manuel Maza "delovali kot organizirana skupina z namenom, da razbijejo enotnost države". Po mnenju tožilca, je bila doslej država do njih preveč tolerantna. Preiskovancem grozi obtožnica in kazen za upor, kar bi pomenilo 25 let zapora. Kot, da gre za najhujše zločince ali teroriste. Več

  • Franco Juri

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Rojstvo države

    Prvi oktober 2017 je bil dan za zgodovino; v Kataloniji je, dobesedno, tekla kri. Sledili so osuplost, ogorčenje in razočaranje; nasilna represija se ni zgodila na Balkanu, v Rusiji, v Venezueli ali v Turčiji. Zgodila se je v demokratični, miroljubni in civilizirani Evropi, v demokratični, miroljubni in civilizirani Španiji, v demokratični, miroljubni in civilizirani Kataloniji. Evropa je prejšnjo nedeljo v krču in nemo ali z jecljanjem opazovala policijsko nasilje nad Katalonci, ki so želeli le glasovati. Pred tem je predsednik evropskega parlamenta, Antonio Tajani, odločno podprl stališča španskega premiera Mariana Rajoya in katalonsko odločitev razglasil za protiustavno. Podobno je zamrmral predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Sledili so mu tudi drugi evropski veljaki. Več

  • Franco Juri

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    Splavljena republika

    Barcelona, petek, 27. oktobra. Razglasitev neodvisnosti »katalonske republike« v parlamentarni dvorani, ob dobri tretjini praznih sedežev, bo verjetno zapisana v anale zgodovine le kot eden od mnogih neuspešnih poskusov katalonske osamosvojitve brez preverjene plebiscitarne podpore. Medtem ko je v Barceloni 71 poslank in poslancev, s predsednikom generalitata Carlesom Puigdemontom na čelu, v dvorani parlamenta še slavnostno in z nekoliko zadržano patetiko pelo »Els segadors«, katalonsko himno, ki obuja spomin na protišpanski upor katalonskih kmetov leta 1640, je v Madridu španski senat, z večinskimi glasovi vladajoče Ljudske stranke (PP), stranke »Državljani« (Ciudadanos) in socialistov (PSOE), potrjeval ukrepanje vlade v skladu s 155. členom španske ustave, ki v Kataloniji omogoča začasno ukinitev avtonomije in uvedbo neposrednega nadzora centralne vlade. Španski premier Mariano Rajoy je takoj za tem odstavil katalonskega predsednika in podpredsednika ter večji del funkcionarjev generalitata. Hkrati je katalonskemu parlamentu odvzel ključne pristojnosti in v pokrajini brez njegove potrditve razpisal predčasne volitve, ki bodo presenetljivo hitro, 21. decembra. Več

  • Franco Juri

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Družba

    Puščava Tatarov

    Lustracija! Bog, ohrani nam Slovenijo! Slovenske zastave ... slovenska, nekoliko rustikalna ikonografija se v teh časih dolgočasno ponavlja, od Šenčurja do Škofij. No, na Škofijah ni bilo traktorjev in vil ... Bili so pa motoristi, bil je župan in ob njem nepogrešljiva gospa pretendentka na prestol krajevne skupnosti. Vse skupaj s priokusom srednjega veka. Manjšino v dvorani, ki je želela predstaviti drugo plat zvona, so utišali medklici Popovičevega ljudstva. To je realna situacija v naši občini, ki je nekoč veljala za »multikulturno« in »strpno«. Vsaj takšno smo jo želeli videti. Več

  • Franco Juri

    13. 7. 2015  |  Politika

    Nemško kaznovanje Grčije in naša nedostojna vloga malega kapoja

    Nemčija Angele Merkel je pred grškim referendumom želela onesposobiti Ciprasovo vlado, ker ni sledila diktatom trojke in nemškemu receptu za izhod iz krize in ker je, dosledno s predvolilnimi obljubami, uveljavila socialno naravnan program, s katerim je zmagala na volitvah. Po referendumu pa je Nemčija Angele Merkel ocenila, da je za neposlušnost Aleksisa Ciprasa krivda postala kolektivna in je torej potrebno zgledno kaznovati vse Grke. Nemčija, ki v pogajanjih z Grčijo tudi ostalim članicam EU dokazuje, kdo je edini vladar Evrope, jim ponuja dve slabši možnosti: na kolenih in v pičlih treh dneh sprejeti in izvajati nove, od doslej zahtevanih surovo hujše pogoje evroskupine (vključno s 50 milijard vrednim privatizacijskim skladom, ki naj ga Grčija prepusti trojki in s takojšnjo privatizacijo proizvodnje in distribucije električne energije) ali takojšnji izgon Grčije iz evroobmočja. Več

  • Kje so alternative neoliberalizmu?

    V tem prispevku se ukvarjamo z nekaterimi rešitvami za krizo, ki jih ponujajo iz različnih vej slovenske »leve« javnosti. Nastajajo kot odgovor na zdaj že trdno zasidrano oblastno neoliberalno paradigmo, ki se je krepila počasi zadnjih deset let in prešla v nizu vlad Janša–Bratušek–Cerar že v najprimitivnejšo kompradorsko ali kolonialno. Ta filozofija je nesporno destruktivna in seveda iščemo alternative. Več

  • Franco Juri

    1. 3. 2013  |  Mladina 9  |  Svet

    Zmaga stand up komedije

    Volitve v Italiji Več

  • Franco Juri

    1. 3. 2013  |  Mladina 9  |  Svet

    Jorgos Mitralijas: »Neonacizem je na pohodu.«

    Jorgos Mitralijas je 64-letni Grk, novinar v pokoju, ki se kot aktivist in levičar noče upokojiti. Še posebej danes ne, ko se svet spreminja in je njegova domovina na robu družbene katastrofe. Jorgos je eden glasnejših in najbolj brezkompromisnih predstavnikov grške radikalne levice. Prepričan je, da se morajo grški in evropski državljani samoorganizirati in braniti, celotno Evropo pa glasno svari pred vnovično fašistično prevlado. Bil je med ustanovitelji koalicije Siriza, ki je od zadnjih volitev po številu poslancev druga stranka v grškem parlamentu, in je soustanovitelj Odbora proti dolgu in Grškega socialnega foruma ter pobudnik evropskega protestnega gibanja. Jorgos je nekakšen vsemediteranski revolucionar, ki ima veliko somišljenikov v Španiji, Italiji in Franciji. V svoji radikalnosti in kritičnosti ne prizanaša niti lastni stranki, Sirizi. Tudi levici očita pretirano pasivnost v odnosu do naraščajočega neonacizma, ki se v Grčiji imenuje Zlata zarja in ki postaja vse agresivnejši in nasilnejši, še posebej do priseljencev, manjšin in gejev. Te dni kroži po Evropi, v različnih jezikih (med drugim tudi v slovenščini in hrvaščini), Evropski protifašistični manifest, ki ga je sestavil predvsem Mitralijas in ki so ga med prvimi podpisali francoski filozof Etyenne Balibar, brazilsko-francoski sociolog in filozof Michael Löwy, nemška poslanca stranke Die Linke Annete Groth in Andrej Hunko, belgijski zgodovinar Eric Toussaint in francoski sindikalist in aktivist Olivier Besancenot. Skratka, levičarji in marksisti, ki se te do včeraj »bogoskrunske« označbe ne sramujejo. Posebno dolg pa je seznam španskih podpisnikov. Kljub temu je manifest še v povojih, zbiranje podpisov se šele začenja. Več