Luka Volk
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Družba
Podjetje Facebook, lastnik istoimenskega družabnega omrežja, pa tudi družabnega omrežja Instagram in nekaterih drugih aplikacij, je že dolgo tarča hudih kritik – vse od tega, da je glavni vir lažnih novic, ki jih na svojih omrežjih slabo regulira (celo tako slabo, da je imel vpliv na predzadnje ameriške volitve), do tega, da negativno vpliva na samopodobo otrok in najstnikov. Čeprav se je doslej podjetje vseh obtožb branilo in obljubljalo spremembe, bi utegnila biti razkritja zadnjega tedna zanj usodna. Vrata podjetja in njegovih skrivnosti so se namreč na stežaj odprla – za prepih je poskrbela žvižgačica Frances Haugen.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Družba
Kako je Mitja Okorn postal hišni režiser oblasti
Potem ko je vladni urad za komuniciranje (Ukom) režiserju Mitji Okornu zaupal izdelavo promocijskega filma ob predsedovanju Slovenije Svetu EU in zanj namenil približno 45 tisoč evrov, je bil Okorn povabljen še k skupnemu projektu Ukoma, ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), namenjenemu promociji cepljenja in ozaveščanju o posledicah koronavirusne bolezni. V sklopu tega je nastal dokumentarni film COVID-19 – Zgodbe prebolevnikov, predvajan konec prejšnjega tedna na TV Slovenija, POP TV, Planet TV in Nova24 TV. Kot zatrjujejo pri Ukomu, naj bi bila Okorn in produkcijska ekipa Squareme 20-minutni film, ki prinaša pomembno sporočilo, naredila »brezplačno«, k temu pa dodala še 25-minutni zakulisni film o snemanju ter štiri informativne filme.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Družba
Z začetkom meseca se v šolske klopi vračajo študenti. Da bi študij letos lahko potekal nemoteno, na posameznih univerzah in na šolskem ministrstvu stavijo predvsem na upoštevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), pa tudi na odločitev mladih, da se bodo, če tega še niso storili, cepili. V ta namen so na obeh največjih univerzah, v Ljubljani in Mariboru, vzpostavili posebna cepilna mesta za študente.
-
29. 9. 2021 | Politika
Kombinacija hudih stranskih učinkov 20-letnice, domnevno zaradi cepljenja s cepivom Janssen, ponovnega naročila 100 tisoč odmerkov tega istega cepiva in hkrati izjava vodje svetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović, da bi morali cepljenje s tem cepivom končati, je kulminacija vseh napak in bede te vlade pri vodenju cepilne strategije.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Na programskem kongresu stranke SMC, ki je potekal v Celju, se je med govorci znašel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin. Podprl je projekt Zdravka Počivalška, nekaj besed pa se je odločil nameniti tudi zdravstvenim razmeram v Sloveniji, pri čemer je dejal: »Ne boste verjeli, pocepilo se je tudi 25 narkomanov, ki so ugotovili, da brez PCT ne pridejo do svoje doze, ker ne morejo v ambulanto. In so se cepili. Ljudje pri nas so racionalni.«
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Družba
Francoski ekonomist Thomas Piketty je leta 2013 izdal knjižno uspešnico Kapital v 21. stoletju in dosegel naziv »rock zvezde« ekonomije. V njej je postavil dve tezi, ki sta postali temelj za njegovo nadaljnje raziskovanje razmerij ekonomske neenakosti: prva je, da koncentracija kapitala v rokah peščice ljudi ustvarja neenakost, druga pa, da je danes kapitalski donos večji od gospodarske rasti, kar v praksi pomeni, da najbogatejši lahko z akumuliranjem bogastva vedno lažje bogatijo. O svojih ugotovitvah je tokrat spregovoril tudi na predavanju, naslovljenem Neenakost v Evropi in po svetu, v organizaciji münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. Kaj nam lahko torej Piketty o neenakosti in načinih, kako se rešiti njenih spon, pove danes – po dobrem letu in pol epidemije, ki je družbeno in ekonomsko neenakost zgolj še poglobila?
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Oglaševanje političnih strank na obrtnem sejmu
Sicer ni nič nenavadnega, če se prireditve, kot je mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju, udeležijo tudi politiki, a letos se je vladajoča garnitura očitno odločila, da si sejem prilasti. Tako so se v prostorih celjskega sejmišča poleg stojnic obrtnikov in podjetnikov prejšnji teden znašle tudi stojnice treh koalicijskih strank (SDS, SMC in NSi), slavnostni govorec na prireditvi je bil madžarski premier Viktor Orbán – sejem je letos potekal v duhu sodelovanja z Madžarsko –, v prostorih sejmišča pa so pripravili tudi programski kongres stranke SMC.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Prejšnji torek je potekala seja odbora za notranje zadeve, na kateri je bil obravnavan predlog novele zakona o tujcih; ta naj bi odpravila določbo zakona, ki tujim študentom iz tretjih držav nalaga zahtevo po izkazovanju zadostnih sredstev za bivanje v času študija v Sloveniji. Če je nekoč ta pogoj izpolnjeval zgolj podpis staršev, ki je zagotavljal, da jih bodo v času študija preživljali, bi morali po tolmačenju novega zakona študenti za vse študijsko leto na svojem računu prikazati skoraj 5 tisoč evrov. Predlog Levice je bil zavrnjen.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Požig Narodnega doma v Trstu velja za prvo veliko znamenje prezira in sovraštva, ki ga je do Slovencev gojil italijanski fašizem, leto kasneje pa je sledil še en naravnost okruten zločin – 19. marca so fašisti iz vlaka, ki je peljal proti Trstu, streljali na otroke med igro. Gre za prve otroške žrtve fašizma v Evropi.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Mitja Okorn, režiser skrajne desnice?
Ob odprtju Blejskega strateškega foruma (BSF) so letos predvajali angleško različico promocijskega filma predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki ga je po naročilu vladnega urada za komuniciranje (Ukom) pripravil Mitja Okorn. Za izdelavo filma je Ukom izpeljal evidenčni postopek javnega naročanja. Kot so pojasnili iz urada, so k oddaji ponudbe povabili Mitjo Okorna »kot najboljšega in edinega mednarodno uveljavljenega slovenskega režiserja«.
-
8. 9. 2021 | Politika
Na začetku tega tedna smo prek spleta se udeležili 2. MEDiA dneva, ki je potekal v organizaciji dveh zasebnih fakultet – Fakultete za medije in Fakultete za uporabne družbene študije –, ki ju vodijo znani obrazi, blizu stranki SDS: Borut Rončević, Matej Makarovič in Matevž Tomšič. Namen dogodka je bil predvsem spoznati, tako je pisalo v vabilu v opisu dogodka, »skrivnosti neverbalne komunikacije in pristopov moderne psihologije prepričevanja«. Sprva morda ne najbolj mikavna ponudba se je spremenila v hudo skušnjavo, ko smo ugotovili, da bosta glavna govorca na dogodku strokovnjak za neverbalno komunikacijo, nekoč kolumnist portala Nova24, danes pa vodja promocije cepljenja v državi Edvard Kadič in Sebastjan Jeretič, osebni svetovalec gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in pripadnik tako imenovanega nevroznanstvenega komunikacijskega pristopa, ki je v preteklosti že sodeloval tako s predsednikom republike Borutom Pahorjem (ko je vodil Socialdemokrate) kot tudi z nekdanjim koprskim županom Borisom Popovičem. Ljudem, ki uživajo tako visoko zaupanje trenutne oblasti, je morda vredno kdaj tudi prisluhniti.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Družba
Prejšnjo sredo, 25. avgusta, je bila sklicana zaprta seja komisije državnega zbora za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (Knovs), na kateri so po navedbah predsednika komisije Matjaža Nemca želeli preveriti, kakšen je nadzor nad skrajno desnimi skupinami, s kom so povezane ter kdo in zakaj jih financira. Nanjo sta bila povabljena tudi premier Janez Janša in državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič, a sta se odločila, da se je ne bosta udeležila – udeležil pa se je je preiskovalni novinar Erik Valenčič, ki že 13 let preiskuje skrajno desna, neonacistična gibanja v državi. Beseda je tekla tudi o ugotovitvah iz njegovega prispevka Koalicija sovraštva II, objavljenega konec julija v Mladini.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Politika
V petek, 27. avgusta, sta si v roke segla ljubljanski župan Zoran Janković in minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Podpisala sta aneks k dogovoru, sklenjenemu med vlado in ljubljansko občino, o skupnem izvajanju programov. Med skupnimi projekti najdemo poglobitev Zaloške ceste ob Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, rekonstrukcijo Celovške ceste v štiripasovnico, namig o izvedbi projekta NUK II, ureditev lastniških razmerij v Križankah in Baragovem semenišču ter sodelovanje pri ureditvi podzemnih prehodov pod Gregorčičevo ulico in Erjavčevo cesto.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Politika
Tea Jarc: Danes je petek in protest se seveda nadaljuje s sočasnim gostom, ki je prišel očitno – končno, prvič – pozdravit protestnike in protestnice. Kakšna čast! Gospod Janez Janša, kaj rečete na to, da ljudstvo že 70 tednov protestira? Da ste na referendumu izgubili za toliko, kot še nobena druga stranka ni izgubila? Da je ljudstvo dalo jasno nezaupnico vladi in vi tega še vedno ne želite slišati?
-
25. 8. 2021 | Kultura
Mladi glasbeniki ostali brez štipendij
Ministrstvo za kulturo letos zaradi pomanjkanja denarja ne namerava objaviti razpisa za štipendije za dodiplomski študij mladih glasbenikov v tujini. Zdaj se nekateri, skupaj z njihovimi starši, sprašujejo, ali bodo finančno sploh zmogli študij, za katerega so se tako trudili vsa leta prej. Maturanti ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet so se zato s pismom že obrnili na pristojno ministrstvo.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Družba
Čez dober mesec dni se slovenskim študentom obeta začetek študijskega leta. Da bosta prvič zakorakala po univerzitetnih hodnikih, se poleg številnih brucev veselita tudi Larisa Kosi, ki se je vpisala na študij geografije, in bodoči študent družboslovne informatike Tilen Tomažič. Po letu in pol podobnih razmer, kakršne so med epidemijo doletele tudi študente, si pred začetkom novega študijskega leta želita predvsem tega, da bosta študij lahko opravljala na fakulteti. »Zdi se mi, da je prehod v nov kraj in med nove sošolce lažje narediti v živo, sita sem že navezovanja stikov in komuniciranja prek Zooma,« pove Larisa Kosi. »Upam, da študij ne bo potekal na daljavo. Tega si res ne bi želel, a čutim, da za to obstaja realna možnost,« k temu dodaja Tilen Tomažič. »Če bo to res tako, bi se lahko odločil celo za pavziranje. Res ne bi šel rad ponovno čez to izkušnjo.«
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Družba
»Univerze se ne smejo ponovno zapirati prve«
Za številne študente to leto ni bilo lahko. Med njimi je tudi Luka Stegne (25), ki študira na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer končuje četrti letnik enovitega magistrskega študijskega programa farmacija. Poleg tega, da študira, je dejaven kot novinar znanstvene redakcije Radia Študent, na fakulteti pa je v študentskem svetu glavni koordinator tutorjev – se pravi študentov, ki so odgovorni za sistematično in organizirano zagotavljanje pomoči drugim študentom pri študiju. Ravno zato je med študijskim letom, ki ga je zaznamovala predvsem epidemija, poleg položaja, v katerem je bil sam, spoznal tudi položaj drugih študentov, s katerimi je bil veliko v stiku. Na njihove stiske in težave opozarja na Listi demokratičnega študentstva, v Študentski fronti, ki se udeležuje petkovih protivladnih protestov, in v iniciativi Študenti še obstajamo.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Družba
Kdo deluje v interesu javnosti in kdo ne
»Kvarkadabra verjame v čar znanosti. Povedati vam hočemo, da naravoslovna znanost ni skrivna umetnost, dostopna le redkim posvečenim. Je spoznavanje narave, ki nam je vselej blizu in jo vsi živimo, zato, menimo, jo vsi lahko razumemo.« To je del prvega aksioma, ki so ga ob ustanovitvi leta 1997 in postavitvi spletne strani zapisali ustvarjalci Kvarkadabre – časopisa za tolmačenje znanosti. Od takrat je Kvarkadabra postala ena od osrednjih poPolicijska ura v Ljubljani in sumljivi sprehajalec psov / Foto: Twitter ljudnoznanstvenih elektronskih publikacij pri nas, saj ji je uspelo preprosto in razumljivo približati pogosto kompleksne znanstvene teme sleherniku. Podobno je počela tudi v času epidemije koronavirusne bolezni.
-
19. 8. 2021 | Družba
Potem ko je več raziskovalcev ugotovilo, da so na javnem razpisu za sofinanciranje raziskovalnih projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) prejeli nepričakovano nizko oceno ali izrazito nejasno utemeljitev, so presenečeni izvedeli, da naj bi bili nekatere prijavljene projekte ocenjevali ljudje, ki jih morda sploh niso razumeli. Agencija naj bi bila tujim recenzentom poslala več vlog, pri katerih je manjkala angleška verzija prijave. Nekateri ocenjevalci so tako lahko ocenili samo to, kar so razbrali iz dela prijave, ki je napisan v obeh jezikih – k njemu sodita povzetek projekta in del o prispevku k znanosti. Domnevno naj bi si bili nekateri recenzenti za razumevanje poslanih prijav pomagali kar z Googlovim prevajalnikom.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Družba
Zapis, da je Hitler heroj, za zdaj ostaja brez večjih posledic
Potem ko je Urban Purgar – predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je ministrstvo za kulturo izkazalo priznanje s posebnim statusom, pa tudi odgovorni urednik Nacionalne tiskovne agencije (NTA) in vodja rumenih jopičev – v zdaj že izbrisanem tvitu prejšnji teden zapisal, da je bil Hitler heroj, so pod hudim pritiskom javnosti te besede obsodili nekateri člani vlade. Najopazneje je to storil obrambni minister Matej Tonin, ki je zapisal, da bi bilo društvu treba odvzeti status nevladne organizacije v javnem interesu. Ministrstvo je v izjavi sicer že zapisalo, da je bil tvit zavržen, a se o tem, ali bo društvu odvzelo status, še ni izreklo.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Družba
Fakulteta za logistiko v Mariboru bi tožila lastne študente
Na Sindikat Mladi plus in na njegovo službo za pravno pomoč se je obrnila skupina študentov, ki jih je njihova Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru večkrat pozvala k vračilu domnevno preplačanih študentskih honorarjev za različna dela pri projektih Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK) in Po kreativni poti do znanja (PKP).
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Družba
Se milenijci res raje odločajo za rastline kot za otroke?
Ljudje so se v času osamitve zaradi epidemije koronavirusne bolezni lotevali različnih dejavnosti. Med njimi je zagotovo prednjačila peka kruha, pri čemer so tisti najbolj zagreti začeli gojiti celo lastne droži. Prav posebej pa se je okrepil trend zbiranja sobnih rastlin.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Družba
Roke, dvignjene v nacistični pozdrav, in nacistični simboli, ki so nekaterim tako blizu, da si jih dajo celo vtetovirati v kožo, za posamezne slovenske politike še niso dovolj, da bi bobu lahko rekli bob – da je neonacist morda res neonacist. Nemara pa bodo to storili zdaj, ko je predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je ministrstvo za kulturo podelilo poseben status, vodja tako imenovanih rumenih jopičev in odgovorni urednik domnevno ironično samooklicanega »fašističnega medija« Urban Purgar v že izbrisanem tvitu zapisal, da je bil Hitler heroj. Nato je v prav tako že izbrisanem tvitu dodal, da so bili nacisti junaki.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Politika
Po vse prej kot uspešni uvedbi aplikacije za preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT, ki naj bi ga izvajali organizatorji prireditev (aplikacijo je razvil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)), se je ponovno začelo iskanje krivca za še en vladni neuspeh. In našli so ga – kot že enkrat prej, kakopak, v informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik. Čeprav državni organ, ki ga zastopa, v inšpekcijskem postopku zoper aplikacijo še ni ničesar odredil, niti z aplikacijo nikoli ni bil uradno seznanjen.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Politika
Bi lahko novela zakona o tujcih rešila stisko tujih študentov?
Sprememba zakona o tujcih, ki omejuje bivanje tujcem v Sloveniji, zadeva tudi tuje študente iz tretjih držav. Prej je bilo za pridobitev dovoljenja za bivanje v Sloveniji med študijem dovolj potrdilo o zadostnih sredstvih staršev, zdaj morajo tuji študenti na začetku študijskega leta – če nameravajo zaprositi za enoletno bivanje v državi – na računu imeti 5000 evrov. Težava je preprosto rešljiva, notranje ministrstvo bi se lahko odločilo drugače interpretirati enega izmed členov zakona, zdaj pa jo bo z novim predlogom zakona poskušala reševati opozicija.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Družba
Kako poskrbeti, da bo digitalna družba resnično vključujoča
V tujini in pri nas uporaba spleta – in s tem družabnih omrežij – med starejšimi že več let narašča, povečevanje deleža starejših uporabnikov pa je bilo v preteklem letu še opaznejše kot doslej. Po podatkih državnega statističnega urada je leta 2020 družabna omrežja v Sloveniji uporabljala približno polovica posameznikov, starih od 55 do 64 let, in okoli četrtina tistih, starih od 65 do 74 let, kar je skoraj dvakrat toliko kot leto prej. Rednih uporabnikov spleta je še več: v starostni skupini od 55 do 64 let jih je skoraj 80 odstotkov, med starejšimi pa polovica. Mladi raziskovalec na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Žan Lep meni, da so razlog za porast predvsem »številne prednosti, ki jih je splet prinašal v času splošne izolacije«. Opisano naraščanje števila uporabnikov spleta je po svoje seveda pozitivno, meni Lep, »čeprav ne gre brez pasti«.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
»Po mojem mnenju je gospod Matoz tik pred tem, da zamenja gospoda Janeza Janšo. To je zadnja stopnica, ki je še ni osvojil.« S temi besedami je profesor na Ekonomski fakulteti dr. Bogomir Kovač, ki med drugim pri Združenju nadzornikov Slovenije predava profesionalno etiko članov nadzornega sveta, komentiral imenovanje Francija Matoza – sicer enega izmed najbolj kontroverznih odvetnikov v državi – na položaj neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Dan kasneje je odjeknila še novica, da je osebni odvetnik Janeza Janše, pa tudi njegov zaupnik in podpornik stranke SDS, postal še predsednik upravnega odbora družbe. Matoz je tako nazivu prvega nadzornika Luke Koper in namestnika predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic dodal še naziv prvega moža DUTB.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Legenda o skrivnih prehodih pod Cankarjevim domom postaja resničnost
Skrivni prehod pod Cankarjevim domom, ki naj bi povezoval osrednjo kulturno ustanovo v državi s parlamentom, že leta buri duhove, legenda celo pravi, da naj bi se bila v njem nekoč izgubila Svetlana Makarovič. A čeprav skrivnostnega prehoda v resnici nikoli ni bilo, naj bi zdaj nastal čisto pravi – le da parlamenta ne bo povezal s Cankarjevim domom, ampak predsedniško palačo s prostori slovenske vlade.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Družba
Kljub napovedim, da bodo nove biometrične osebne izkaznice prebivalcem Slovenije na voljo še letos – tako bi bilo tudi v skladu z direktivo EU, ki državam članicam nalaga, da jih začnejo izdajati 2. avgusta –, bomo morali nanje še počakati. Čeprav so spremembe in dopolnitve zakona o osebni izkaznici začele veljati že aprila, lahko nove osebne izkaznice s čipom, na katerem bosta zapisana dva podatka – podoba našega obraza in dveh prstnih odtisov –, z njimi pa bomo lahko opravljali tudi storitve v zdravstvu, pričakujemo šele z začetkom novega leta.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Politika
Ob novem odloku, ki veleva, da morajo organizatorji prireditev pri obiskovalcih preverjati izpolnjevanje pogoja PCT, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izdal aplikacijo, ki je omogočala skeniranje QR-kode, navedene na evropskem digitalnem potrdilu – a jo je moral kmalu zatem začasno umakniti. Poleg tega, da ni bila prijazna do uporabnikov, se je ugotovilo, da ni bila vnaprej usklajena z veljavno zakonodajo o varovanju podatkov – informacijska pooblaščenka je zaradi tega za novo aplikacijo uvedla inšpekcijski postopek.
