dr. Bogomir Kovač
-
3. 7. 2008 | Mladina 27 | Kolumna
Inflacijski podatki za mesec junij so na ravni Slovenije in EU spet izjemno visoki in presegajo vsa pričakovanja ter dosedanje ocene. Slovenija je s sedmimi odstotki na vrhu evroskupine, štiriodstotna inflacija je v državah članicah EMU najvišja od uvedbe skupne valute. Inflacija je tako v letu 2008 prvovrsten političnoekonomski problem Slovenije in tudi EU.
-
26. 6. 2008 | Mladina 26 | Kolumna
Slovensko predsedovanje EU se je po irski zavrnitvi lizbonske pogodbe izšlo v politično kriznih razmerah. EU, razglašajo v Bruslju, se je znašla v globoki politični krizi, ne bo novih širitev, novih institucionalnih reform, ponavljajoči se irski »ne« bi lahko ogrozil celoten evropski projekt. Slovenija se v teh razmerah ni znašla.
-
19. 6. 2008 | Mladina 25 | Kolumna
Navidezno ni med irskim referendumom o Lizbonski pogodbi in slovenskim posvetovalnim referendumom o novih pokrajinah nobene zveze. Evropska ratifikacija male evropske ustave poteka na globalni in nacionalni ravni, pokrajinski referendum zadeva lokalno samoupravo ene od članic EU. Na evropski ravni je irski referendum izjema, ker o ustavni pogodbi z lahkoto odločajo v nacionalnih parlamentih članic.
-
5. 6. 2008 | Mladina 23 | Kolumna
Evropska centralna banka (ECB) te dni praznuje desetletnico svojega delovanja. To je bila sijajna priložnost, da se EU pokloni svojemu najučinkovitejšemu projektu in evru kot svoji najrazvitejši blagovni znamki. Toda skrivnost uspešnosti ECB in evra tiči v tem, da dejansko nista podobni klasičnim evropskim institucijam. Gre za skrbno načrtovan in izpeljan projekt, brez klasične evropske politizacije in...
-
30. 5. 2008 | Mladina 22 | Kolumna
Slovenija v teh dneh postaja velika učilnica poslovne etike in to ni slabo. Prvič v novi državi vsi vprek razpredajo o poslovni morali, iščejo v imenu Kantovega kategoričnega imperativa še zadnje moralne avtoritete in sanjajo o etičnih dobrobitih Slovenije kot meritokratske družbe. Menedžerski prevzemi podjetij in koncentracije lastništva so nenadoma postali kamen splošne moralne spotike in številnih političnih...
-
22. 5. 2008 | Mladina 21 | Kolumna
Pretekli teden se je v perujski prestolnici Limi končal vrh EU in Latinske Amerike. Skupna Limska agenda je izpostavila socialne ukrepe v boju proti revščini, neenakosti in izključenosti ter probleme trajnostnega razvoja, zlasti podnebnih sprememb in energetike. Leto 2008 je vse bolj v znamenju svetovne socialne krize. Grozeča stagflacija peha v revščino skoraj dve milijardi ljudi, politično pa že povzroča nasilje...
-
20. 5. 2008 | Mladina 20 | Kolumna
Slovenski privatizacijski vrtiljak je z razkritjem prave vloge Boška Šrota pri prevzemu Pivovarne Laško pokazal še eno od številnih protislovnih zgodb slovenske tranzicije. V njej se zrcali vse, kar moramo vedeti in videti o novodobnem slovenskem kapitalizmu. Sistem lastniških povezav je v Sloveniji sprevržen. Podrejen je nepreglednim postopkom, lastniškim hobotnicam in privatizaciji rent.
-
15. 5. 2008 | Mladina 19 | Kolumna
Slovenija se je letos znašla v sijajni druščini, dramatičen predvolilni cirkus lahko opazujemo v ZDA, v Italiji in Rusiji pa so z volitvami že opravili. Seveda gre v vseh treh primerih za velike in pomembne države. ZDA se ponašajo z zgledno demokratično tradicijo. Italija pomeni tradicionalno mešanico prepletanja podjetniškega kapitalizma in političnih elit, Putinova Rusija pa je že nekaj let primer nenavadne...
-
13. 5. 2008 | Mladina 17 | Kolumna
Slovenski korporativni svet in kapitalski trg tečeta pod taktirko Janševe vlade svoj zadnji krog. V ospredju je finančni sektor. Najprej gre za javno ponudbo delnic in dokapitalizacijo Pozavarovalnice Sava, potem je tu prepletena dokapitalizacija NLB in Triglava. Na drugi strani se za navidezno nevtralno operacijo sprememb korporativnega upravljanja v Petrolu verjetno skriva nov model političnega zapiranja družbe.
-
22. 4. 2008 | Mladina 16 | Kolumna
Demokratičnost in sociabilnost slovenske države sta v slepi ulici. Najprej je pred štirimi leti Janševa administracija napovedala val neoliberalnih reform. Vlada pa se je liberalizacije lotila tako, da je dejansko vzpostavila neposreden nadzor politike nad javnim sektorjem. Tako imamo danes bolj ali manj razsute pomembne javne sisteme, od zdravstva, šolstva do sodstva.
