Staš Zgonik
-
23. 12. 2010 | Mladina 51 | Politika
Roko Žarnić je neprepoznaven, nekarizmatičen in neizkušen politik. Njegova februarska predstavitev v državnem zboru je bila prav tragikomična. Članom odbora za okolje, ki so mu sicer ob koncu namenili aplavz in hvalili njegov nastop, je med drugim povedal, da v Sloveniji, kar zadeva obnovljive vire energije, razen mogoče geotermije, ne vidi kaj veliko priložnosti, omenil je, da bi morda morali na ministrstvu...
-
16. 12. 2010 | Mladina 50
Kaj če bi o vsakem dogodku, ki smo mu bili kdaj priča, o vsaki knjigi ali članku, ki smo jih kdaj prebrali, o vsakem filmu, oddaji ali reklami, ki smo jih kdaj videli, o vsakem našem pogovoru, o vsakem dokumentu, ki smo ga kdaj napisali, in o vsaki spremembi v delovanju našega telesa obstajala digitalno shranjena informacija? Kaj če nobene informacije, ki smo ji bili v svojem življenju izpostavljeni, ne bi bilo...
-
25. 11. 2010 | Mladina 47 | Družba
Predstavljajte si industrijski izdelek, katerega vsi sestavni deli in vse snovi, iz katerih so ti deli narejeni, niso le do okolja prijazni, ampak so v resnici hranljivi za naravo. In predstavljajte si izdelek, ki si ga podjetje po izrabi želi nazaj, da bi ga lahko vnovič vključilo v proizvodnjo. Predstavljajte si zaprt industrijski krog, v katerem podjetju ni treba kupovati novih surovin, ker vse, kar potrebuje,...
-
28. 10. 2010 | Mladina 43 | Družba
Stewart Brand: "Okoljevarstveniki, spremenite stališča!"
Dvainsedemdesetletni Stewart Brand je okoljevarstvenik in pisatelj, večkrat opisan tudi kot »tehnohipi«. Najbolj znan je po tem, da je začel izdajati in je urejal publikacijo Whole Earth Catalog, katalog, ki je v 70. letih milijonom Američanov predstavljal nove zanimive izdelke za samozadostno in trajnostno bivanje, med drugim je veliko ljudi prav iz njega izvedelo za možnost uporabe alternativnih virov energije. V katalogu, ki je bolj ali manj redno izhajal še vse do leta 1998, izdelkov niso prodajali, temveč so zgolj navajali cene in prodajalce izbranih proizvodov. Ustanovitelj Appla, računalniški guru Steve Jobs, je Whole Earth Catalog opisal kot eno od biblij svoje generacije, kot Google svojega časa. Branda, ki velja za starosto okoljevarstvenega gibanja, so zadnja leta nekatera stališča okoljevarstvenikov začela tako motiti, da se je odločil napisati knjigo oziroma »manifest ekopragmatika« Whole Earth Discipline, v katerem opozarja, da gibanje tvega marginalizacijo, če se v imenu boja proti podnebnim spremembam ne odreče nekaterim zastarelim prepričanjem, med njimi sta najpomembnejši nasprotovanje jedrski energiji in gensko spremenjenim organizmom.
-
21. 10. 2010 | Mladina 42 | Družba
Že skoraj leto je minilo, odkar je italijanski kirurg dr. Paolo Zamboni z Univerze v Ferrari v znanstveni reviji Journal of Vascular Surgery objavil teorijo, da multiplo sklerozo, domnevno neozdravljivo avtoimunsko bolezen osrednjega živčevja, povzroča zožitev vratnih ven oziroma kronična cerebrospinalna venska insuficienca. Če bi to držalo, bi lahko do zdaj neozdravljivo bolezen ozdravili s precej preprostim...
-
14. 10. 2010 | Mladina 41
Odprti rezervoar za rdeče blato, ostanek po predelavi boksitne rude v glinico, je popustil. Okoliške vasi je skozi 25-metrsko razpoko zalila močno alkalna snov s pH-jem nad 10, ki v nasprotju s kislinami povzroča zahrbtne kemične opekline, saj v stiku s kožo človek ne čuti ničesar. Rdeča gmota je kmalu našla pot v bližnje vodotoke in začela pot proti Donavi.
-
7. 10. 2010 | Mladina 40 | Družba
V računalniku ustvarite popoln digitalni model zgradbe, z vsemi stopnicami, okni, napeljavami. Na izbrano zemljišče pripeljete poseben visokoločljivostni projektor in ga čvrsto pritrdite nekaj metrov nad tlemi. Vanj vnesete digitalni model želene zgradbe. Na načrtovani tloris nanesete potrebno količino bionanorobotov, umetno ustvarjenih mikroorganizmov, programiranih za proizvodnjo ogljikovih nanocevk.
-
16. 9. 2010 | Mladina 37
George Monbiot, pisatelj, novinar in aktivist
George Monbiot je v življenju počel in še počne veliko stvari. Bil je raziskovalni novinar, ki so ga v Keniji po okužbi z malarijo že razglasili za klinično mrtvega, gostujoči profesor na Oxfordu, radijski producent na BBC-ju, je politični aktivist, ki si prizadeva za aretacijo nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira zaradi zločinov proti človečnosti, pa tudi pisec več knjig o vladavini korporacij. Danes je najbolj znan kot redni tedenski kolumnist časnika Guardian in velik zagovornik odločnega ukrepanja proti podnebnim spremembam. V knjigi Vročina (angl. Heat), katere prevod je predstavljal v Sloveniji, trdi, da je mogoče že z danes znanimi tehnologijami dovolj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in tako preprečiti pregrevanje planeta. Pri založbi Krtina ga opisujejo kot »enega svetovno najvplivnejših radikalnih mislecev«.
-
9. 9. 2010 | Mladina 36 | Družba
Pred tremi leti sta takrat 26-letni Andraž Tori in 25-letni Boštjan Špetič ustanovila podjetje Zemanta. Prva stranka je bila RTV Slovenija, za katero sta izdelala storitev Odprti kop, ki omogoča jezikovno iskanje zanimivih izjav v videoarhivih oddaj in njihovo enostavno citiranje na blogih. A sta kmalu ugotovila, da je potencial tehnologije, ki jo ponujata, bistveno večji, predvsem pa bistveno preširok za...
-
26. 8. 2010 | Mladina 34 | Politika
»Ta teden se mi skoraj meša. Še en teden bo zelo hud, potem bo pa samo hudo. Ostal sem brez polovice dopusta, ampak to pač spada zraven. Za tak projekt se je treba tudi prilagoditi. Dva tedna sta minila, pa se ne spomnim, kdaj sta minila,« začne pogovor Grega Erman, predsednik društva stečajnih upraviteljev Slovenije, ki mu je sodišče nedavno dodelilo položaj stečajnega upravitelja v družbi Prevent...
-
19. 8. 2010 | Mladina 33 | Politika
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) je objavilo že nekaj časa napovedovani razpis za razvoj kompetenčnih centrov v obdobju 2010-2013. Po lanskem razpisu za razvoj centrov odličnosti je to že drugi razpis, katerega namen je povezati podjetja in javne raziskovalne ustanove v skupne razvojno-raziskovalne centre za razvoj novih tehnologij in izdelkov na nekaterih prednostnih področjih.
-
12. 8. 2010 | Mladina 32
Leta 1977 prvi virus, leta 1995 prva bakterija, leta 2000 prvi sesalec - človek. Takšno je zelo površno časovno zaporedje napredka v določanju genskih zapisov (genomov) živih organizmov. Določitev človeškega genoma je bila takrat izjemno pomembna in je zaposlovala na stotine znanstvenikov iz več držav. Odkar pa sta Francis Collins (vodja javno financiranega projekta Human Genome Project) in Craig Venter (vodja...
-
29. 7. 2010 | Mladina 30 | Družba
Da lahko človeška ribica dočaka sto let, ni nova trditev. V literaturi se pojavlja že dolgo in raziskovalce je ta izjemna življenjska doba od nekdaj navduševala. Do zdaj so te trditve temeljile predvsem na anekdotičnih primerih iz živalskih vrtov, kjer so posamezni primerki živeli več kot 70 let, in predvidevanjih, saj znanstveno trdnih dokazov za to ni bilo.
-
22. 7. 2010 | Mladina 29
Četudi premier Borut Pahor napoveduje, da zgodba s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) še ni končana in da lahko državni zbor jeseni projektu še vedno prižge rdečo luč, je to glede na do zdaj porabljena sredstva zelo težko verjeti. Pravzaprav bi bilo to tudi izjemno neodgovorno, tako s finančnega kot tudi elektroenergetskega vidika.
-
8. 7. 2010 | Mladina 27
Britanec dr. Aubrey de Grey je najvidnejši svetovni predstavnik regenerativne znanosti, ki v ne tako daljni prihodnosti računa, da bo z naborom inovativnih terapij lahko vsaj večidel ustavila proces staranja pri ljudeh. Nekdanji raziskovalec na Oddelku za genetiko Univerze v Cambridgeu je ustanovitelj in znanstveni vodja Fundacije SENS (Strategies for Engineered Negligible Senescence), neprofitne organizacije, usmerjene v raziskovanje tehnologij za zaviranje in morebitno ustavitev staranja. Financira se večinoma iz prispevkov premožnih posameznikov, največji donator je Peter Thiel, eden od ustanoviteljev PayPala (sistema za plačevanje prek spleta). Letni proračun zdaj znaša približno 1,5 milijona dolarjev, de Grey pa pravi, da bi za uresničitev vseh načrtov potreboval vsaj sto milijonov dolarjev.
Glede na njegovo pojavo bi težko uganili, da se ukvarja z raziskovanjem regenerativnih tehnologij. Nekateri mu ta videz zamerijo, saj naj bi z njim zmanjševal kredibilnost resne znanosti o staranju. Med znanstvenimi kolegi je tudi sicer precej kritikov njegovega dela in (ne)dosežkov, primerjajo jih na primer z napovedovanjem teleportacije, sam pa vztraja, da so te kritike predvsem posledica nevednosti. Ne glede na vse de Greyeve zamisli in napovedi zbujajo veliko zanimanja, to dokazujejo tudi intervjuji v tako uglednih časnikih, kot sta New York Times in Washington Post, ter na televizijah, kot sta BBC in CNN. -
8. 7. 2010 | Mladina 27
Slovenija leta 2050. Število upokojencev je že pred desetimi leti preseglo število delovno aktivnih prebivalcev. Število prebivalcev, starih več kot 80 let, je enako številu otrok, starih do 14 let. Tretjina populacije je stara več kot 65 let. Število stoletnikov je z nekaj manj kot 200 leta 2010 naraslo na blizu dva tisoč. Sindikati se upirajo zvišanju upokojitvene starosti na 70 let, a premier in predsednik...
-
22. 6. 2010 | Mladina 21 | Politika
Spreminjanje namembnosti zemljišč iz kmetijskih v zazidalna je v Sloveniji postalo nacionalni šport. Ne brez razloga, saj to takoj pomeni občuten skok cene zemljišča. Postalo je poligon za lahke zaslužke in idealen okvir za okoriščanje lokalnih funkcionarjev ter njihovih znancev, sorodnikov in »Prijateljev«. Okoljska, krajinska, kmetijska in simbolna vrednost kmetijskih zemljišč ne zanima nikogar.
-
22. 6. 2010 | Mladina 21 | Družba
»Ustvarjeno umetno življenje. Smo postali bogovi?« Takole nekako bi bil videti generični naslov za medijska poročila preteklih nekaj dni, ki so obravnavala stvaritev prvega organizma z umetno dedno zasnovo, s sinteznim (in ne sintetičnim, kot bi lahko sklepali iz angleškega izraza »synthetic«) genomom, ustvarjenim iz kemikalij v laboratoriju.
-
22. 6. 2010 | Mladina 21 | Družba
Dr. Katja Drobnič: »Vsi dokazi so enako pomembni.«
Dr. Katja Drobnič je diplomirala na Biotehniški, doktorirala na Medicinski, redno pa predava na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in ljubljanski Biotehniški fakulteti. Zaposlena je na Policiji, v Centru za forenzične preiskave. Njena specialnost so forenzične analize DNK. Redno opravlja tudi vlogo izvedenke v sodnih procesih.
-
17. 6. 2010 | Mladina 24 | Družba
Operacija »Terminirati terminale«
Slovenija v pogovorih z Italijo o gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu na prvi pogled deluje kot pes na vrvici. Lajamo, italijanska karavana pa gre dalje. Vsake toliko nam kdo še reče, naj sedemo in utihnemo. Nazadnje je to precej grobo storila italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo, ki je na majskem sestanku v Trstu slovenskega kolega Roka Žarnića pred kamerami postavila pred dejstvo -...
-
6. 5. 2010 | Mladina 18
Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja
Od našega zadnjega intervjuja z dr. Kajfež Bogatajevo je minilo razmeroma malo časa, slabo leto in pol. A v tem času se je na področju boja proti podnebnim spremembam in znotraj klimatološke znanosti zgodilo toliko prelomnih dogodkov, da je bil za nov pogovor tako rekoč že skrajni čas. Od propadlega podnebnega vrha v Koebenhavnu in razkritja kočljive zasebne korespondence med vodilnimi klimatologi (t. i. afere ClimateGate) do odkritja napak v poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Vse skupaj je zaznamovalo tudi njen pogled na dogajanje v zvezi s podnebnimi spremembami.
-
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Družba
Gorazd Božič je eden od ustanoviteljev in vodja Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT), ki usklajuje obveščanje in reševanje varnostnih problemov v računalniških omrežjih v Sloveniji, od vdorov do okužb in poskusov kraj identitete. SI-CERT že leta 1995 deluje v okviru Arnesa, Akademske in raziskovalne mreže Slovenije. Je tudi slovenski predstavnik v upravnem odboru Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost (ENISA).
-
29. 4. 2010 | Mladina 17 | Družba
Ni podjetja, ki bi bilo v razpravi o (ne)spornosti gensko spremenjenih rastlin omenjeno večkrat kot ameriška korporacija Monsanto, ki je brez dvoma največji igralec na hitro rastočem trgu rastlinske biotehnologije. In večinoma, če ne celo vedno, je Monsanto predstavljen negativno, po navadi brez možnosti odgovora, brez »uravnoteženja«. Zato smo priložnost, ko se nam je ponudila, seveda izkoristili. Dr. Thomas E. Nickson je vodja regulatornih politik za biotehnologijo v Monsantu. V Ljubljani se je udeležil sestanka ad hoc tehnične ekspertne skupine za ocenjevanje in obvladovanje tveganj pri Združenih narodih, v kateri so združeni strokovnjaki za biotehnologijo iz javnega in zasebnega sektorja in katere namen je oblikovanje smernic za učinkovitejše postopke upravljanja tveganj, ki jih prinaša raba genske tehnologije. Med obiskom si je vzel tudi čas za enourno predavanje na Biotehniški fakulteti, po njem pa smo ga povabili na pogovor. Ker se za intervju nismo vnaprej dogovorili z Monsantovo PR-službo, je v odgovorih, to je med pogovorom večkrat poudaril, izražal svoje osebno mnenje, vendar to kljub temu zelo dobro osvetljuje razmišljanje druge strani v razpravi o gensko spremenjenih organizmih.
-
21. 4. 2010 | Mladina 15 | Družba
O njej se je govorilo dolgo časa. Vsi so vedeli, da prihaja. In sredi marca smo jo po dveh opominih »vendarle« dočakali. Evropska komisija je sporočila, da namerava pred Evropskim sodiščem sprožiti tožbo proti Sloveniji zaradi preseganja omejitev koncentracije trdnih delcev v zraku. Treba je povedati, da tožbe še ni vložila. Na ministrstvu za okolje pričakujejo, da se bo to zgodilo prihodnji mesec.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14 | Družba
Edzard Ernst je pred 17 leti zapustil ugleden položaj, ki ga je imel na dunajski medicinski fakulteti, in se preselil v Veliko Britanijo. Tam je na Univerzi v Exeterju ustanovil oddelek za komplementarno medicino in postal prvi profesor komplementarne medicine na svetu. Zdravilci so bili najprej navdušeni nad tem, da njihova stroka dobiva znanstveno zaledje, a to navdušenje je hitro splahnelo. Nasprotno velja za zdravnike. Dr. Ernst se je odločil, da bo raziskal učinkovitost alternativnih terapij, pri tem pa si je za dokazovanje učinkovitosti postavil enaka pravila, kot veljajo v uradni medicini. Danes velja za eno največjih avtoritet na svojem področju. Je avtor več kot 700 znanstvenih člankov, pred dvema letoma pa je z znanim britanskim poljudnoznanstvenim piscem Simonom Singhom izdal knjigo Trick or Treatment?, v kateri sta skupaj predstavila znanstvene dokaze o (ne)učinkovitosti posameznih alternativnih terapij. Lani je izšel slovenski prevod knjige Zdravilo ali slepilo?. Komplementarna medicina je najpogosteje opredeljena kot raba alternativnih terapij za dopolnitev postopkov uradne medicine, izraz alternativna medicina pa naj bi označeval enake terapije, kadar se uporabljajo kot nadomestek za uradno medicino. Dr. Ernst sicer pravi, da se mu ne zdi preveč koristno govoriti o definicijah, sploh na področju, kot je komplementarna/alternativna medicina, kjer se posamezni terapevtski postopki tako zelo razlikujejo med seboj. Koristneje je govoriti o posameznih terapijah, poudarja.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Družba
V Sloveniji na leto proizvedemo približno 920 tisoč ton komunalnih odpadkov oziroma približno 450 kilogramov na prebivalca. Po deležu recikliranih komunalnih odpadkov smo bili v letu 2008 celo nad povprečjem Evropske unije - reciklirali smo 31 odstotkov komunalnih odpadkov. A na odlagališčih je po podatkih Eurostata še vedno končalo 66 odstotkov vseh komunalnih odpadkov.
-
Bjørn Lomborg, skeptični okoljevarstvenik
Dr. Bjørn Lomborg je človek, ki redkokoga pusti hladnega. 45-letni Danec, doktor političnih znanosti, je avtor ene najbolj kontroverznih knjig zadnjih desetletij z naslovom Skeptični okoljevarstvenik (angl. Sceptical Environmentalist). V njej je leta 2001 podvomil o splošno sprejetih vtisih o stanju in razvoju svetovnih problemov, od povečevanja lakote do izginjanja naftnih rezerv in podnebnih sprememb, ter s pomočjo analize statističnih podatkov pokazal, da so številni problemi prenapihnjeni in da se stanje na veliko področjih pravzaprav neprestano izboljšuje. Knjiga je naletela na burne odzive znanstvenikov, pri čemer so družboslovci Lomborga večinoma zagovarjali, naravoslovci pa kritizirali. Danski odbor za znanstveno nepoštenost, telo v okviru ministrstva za znanost, ga je obtožil zavajanja in napačne interpretacije podatkov. Vendar pa se je Lomborg pritožil in ministrstvo je odločitev odbora preklicalo, postopek pa se je na tej točki ustavil. Knjigo je Lomborg spisal v času, ko je bil zaposlen kot profesor statistike na Univerzi v Aarhusu. Leta 2002, leto po izidu knjige, ga je na novo izvoljeni danski premier Anders Fogh Rasmussen imenoval za direktorja novoustanovljenega inštituta za ocenjevanje okolja. Dve leti pozneje se je Lomborg odločil organizirati Koebenhavnski konsenz (angl. Copenhagen Consensus), projekt, v okviru katerega naj bi ugledni svetovni ekonomisti določali prednostne naloge pri reševanju svetovnih problemov. Na kratko, vprašali so jih: Kako lahko z omejenimi sredstvi storimo največ dobrega za svet? Sklep je bil, da se je daleč najbolj smiselno najprej spopasti s problemi tretjega sveta, kot so nalezljive bolezni in podhranjenost. Ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in s tem za boj proti podnebnim spremembam so se izkazali za daleč najmanj stroškovno učinkovite. Tudi to je Lomborga spodbudilo, da je leta 2007 objavil še eno knjigo, tokrat posvečeno izključno problematiki podnebnih sprememb. Naslovil jo je “Ohladite se” (angl. Cool It), v njej pa opozarja, da je trenutna strategija spopadanja s podnebnimi spremembami obsojena na neuspeh, da se moramo ustaviti in zadevo še enkrat dobro premisliti. Pri tem sicer vseskozi poudarja, da je segrevanje ozračja realen problem, ki ga je z izrabo fosilnih goriv v največji meri povzročil človek, zato ga ne gre uvrščati med tako imenovane klimatske skeptike, čeprav ga velikokrat tlačijo mednje. Lomborg svoje prispevke objavlja v številnih najbolj uglednih svetovnih časnikih, bil je gost Larryja Kinga na CNN-u, revija Time ga je leta 2004 uvrstila na seznam stotih najvplivnejših ljudi na svetu, britanski Guardian pa ga je leta 2008 imenoval za enega od petdesetih ljudi, ki bi lahko rešili svet.
-
Bulmastifi raztrgajo lastnika. Nekaj dni pozneje je že napovedana vložitev zakona o odgovornem lastništvu psov v parlamentarno proceduro. Javnost se zgraža nad ekscesnimi nagradami menedžerjev in članov nadzornih svetov v podjetjih, ki prejemajo državno pomoč. Državni zbor septembra sprejme interventni zakon o dodatnem davku na ekscesna izplačila, ki naj bi veljal celo za nazaj, od začetka lanskega leta.
