Medkulturne komunikacije / Zgodbe in pričevanja: Slovenci na Švedskem

Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2001, 2.980 SIT

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 14, 10. 4. 2001

Zbirka intervjujev, dnevniških zapisov in avtoričinih premišljevanj iz leta 1995.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Bernard Nežmah
MLADINA, št. 14, 10. 4. 2001

Zbirka intervjujev, dnevniških zapisov in avtoričinih premišljevanj iz leta 1995.

Projekt spoznavanja Slovencev iz slovenskih društev iz Göteborga, Stockholma in Landskrone je zastavljen temeljito: usode posameznikov, njihova glasila, radijske in televizijske oddaje, festivali, zgodovinska vpogledi. Za vpletene naravnost imenitno.

Kot bralno in spoznavno čtivo pa prazno ponavljajoče. 24 intervjujev, s šablonskimi vprašanji - ki vsakogar znova sprašujejo, če je švedščina težak jezik, ali se nameravajo vrniti v domovino, kakšen je odnos Švedov do tujcev -, premleva eno in isto zgodbo tujca, ki je razcepljen med dvema kulturama. Izstopa le kakšna karierna zgodba posameznika.

Za antropološki pristop, ki bi hotel ponazoriti medkulturno komunikacijo med Slovenci in Švedi, je intervju kot osrednja proučevalna forma neustrezen, pa tudi kot tak izpusti drugi pol obravnavanih odnosov - Švedinje in Švede.

Prav to je še usodneje na analitski in teoretski ravni. Med citirano literaturo razen splošnopoljudnih publikacij Švedskega inštituta ne najdemo nič "švedskega". Ne kultnega dela P. B. Austina On Being Swedish: 1968), ki iz angleške perspektive portretira švedsko mentaliteto, ne serije znanstvenih študij (Flerkultur kompetens: 1980, Tvärkulturell kommunikation: 1985, etc.), ki jih že od konca sedemdesetih izvaja J. Allwood z univerze v Göteborgu, v katerih se osredotoča prav na vprašanja, kaj pomeni priseljencem (najrazličnejših kultur in držav) soočenje s švedsko kulturo, v smislih konceptov časa, dela, tudi alkohola, dialoga, narave, vsakdanjih ritualov, reda, počitnic...

Skratka, privlačna knjiga za člane slovenskih društev na Švedskem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Politika ne sme dovoliti minimiziranja nasilja

Žrtvam je treba moč dodajati in ne odvzemati s prelaganjem krivde 

Naslovna tema

Hojsov kartel

Ali notranji minister res ni vedel, da je njegov najemnik mednarodni kriminalec in velepreprodajalec drog?

Zakaj je Trump vseeno prejel Nobelovo nagrado za mir

IZJAVA DNEVA