Marjan Šimenc

 |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

Osnutja

Nova revija, Ljubljana 2001, 4.480 SIT

Zbirka prispevkov k filozofski in kulturni hermenevtiki

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marjan Šimenc

 |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

Zbirka prispevkov k filozofski in kulturni hermenevtiki

Osnutja je formalno oblikovno zbirka desetih predavanj in člankov, ki jim je dodan intervju z avtorjem, vsebinsko pa gre za zrelo delo enega vodilnih slovenskih filozofov, ki samozavestno in drzno ubira svojo pot: od interpretacije Heideggra in Husserla do samostojenga premisleka o sedanjem stanju fenomenologije in filozofije nasploh. Misel v resnici sega še dlje, kot kaže že sam podnaslov: Prispevki k filozofski in kulturni hermenevtiki.

Pri tem se ne izogiba velikim vprašanjem, ki ne prenesejo površne obravnave: problemi prevajanja, odnos do tradicije, razmerje filozofije in umetnosti, kriza identitete Slovencev. Za avtorjev razmislek ni značilen le drznost, ki v analizi spreminja doseg pojmov (denimo "mišljenje ni povezano le z glavo, pač pa tudi s srcem, ne le z duhom, pač pa tudi s telesom, ne le z jezikom, pač pa tudi z molkom") in splošno sprejeto razumevanje postavlja na glavo (vrednot ni premalo, še preveč jih je, ali pa: "vsesplošna zaskrbljenost globoko v sebi skriva neznansko brezbrižnost") temveč predvsem sproščenost do tradicije, tudi do tiste, ki ga notranje najbolj zavezuje, in fenomenologija je v Sloveniji bistveno zavezana filozofiji Martina Heideggra.

Na neki točki pa ta sproščenost vendarle ne naredi koraka, ki bi ga bilo - vsaj upam - mogoče narediti. Slog pisanja je bistveno zavezan "mišljenju in pesništvu", odmika pa se vsakdanji govorici. Vsaj kdaj bi si bilo želeti, da bi povezava strogega filozofskega dela in angažiranosti tu in zdaj, ki jo filozofi tako redko tvegajo, tvegala tudi to, da zniža prag, ki ga mora prestopiti filozofski neprofesionalec.