SLS Slovenska ljudska stranka: 1941-1945

Kaj je počelo vodstvo najmočnejše slovenske stranke med drugo svetovno vojno?

Avtor, politični emigrant 1945, je v knjigi objavil dokumentacijo, ki so jo člani stranke hranili po svojih domovih od Clevelanda do Buenos Airesa. Medtem ko je bila v starem režimu SLS demonizirana kot kolaborantska stranka, bi od starega člana stranke pričakovali politično hvalnico. Toda Arnež postopa pikolovsko, svoje premisleke in sklepe zastavlja na osnovi zbranih arhivov, ki pa kažejo na izredno dinamiko strankinih aktivnosti.

Položaj SLS je bil specifičen, saj je stranka v pol leta izgubila dva voditelja, državo, teritorij, njeno vodstvo se pa razpršilo po svetu. Anton Korošec je umrl decembra 1940, njegov naslednik Janez Kulovec ob nemškem bombardiranju Beograda, kraljeva ministra Miha Krek in Franc Snoj sta bila z vlado v Londonu, poslanik Alojzij Kuhar pri BBC-ju v Londonu, Izidor Cankar kot ambasador v Argentini in potem v Kanadi, msgr. Franc Gabrovšek v ZDA, ban Marko Natlačen in župan Jure Adlešič sta ostala v Ljubljani.

Zgodovina SLS je zato kronika najrazličnejših opcij in alternativ: od domobranske prisege Hitlerju, idej o prestopu domobrancev v partizane pa vse do prehoda domobrancev v ilegalo.

Ko avtor niza pričevanja, zapiske in dokumente, jih zoperstavlja ob treh velikih temah: sodelovanju z okupatorji, delovanju kraljeve vlade v Londonu in povojnih pobojih. Pri vsaki izmed tem se razkrije, da je bila že sama po sebi polemična, kar kažejo protesti in nasprotovanja Natlačenovemu sodelovanje z okupacijskimi oblastmi in notorični prisegi domobrancev. Še veliko bolj pa pri povojnih pobojih, zakaj strankini intelektualci so že iz Jaltske konference in prek diplomatskih kanalov razbrali namene vračanja domobrancev Titovim partizanom in opozarjali na preteči holokavst, s čimer odpira travmatično vprašanje o tistih znotraj SLS, ki so za stvarno grožnjo vedeli, a jo ignorirali.

Eden manjkajočih knjižnih kamenčkov v mozaiku zgodovine1941-1945.