POlitična zgodovina / Vzpon in propad svetovnih redov

Zadnjih 500 let evropske zgodovine.

Avtor zgodovinskih dogajanj ne podaja linearno, temveč v ciklih. Našteje jih pet: iberski 16. st., holandski 17. st., britanski 18. st., britanski 19. st. in sodobni ameriški svetovni red.

Kdaj nastopi novi red? Po velikih vojnah, ki temeljito spremenijo razmerja med državami. Britanski sv. red 18. st. so zamajale napoleonske vojne, iberskega še pred njim tridesetletna vojna, holandskega vojne Ludvika XIV. etc.

Kaj povzroči vojna? Vsak svetovni red je bil dominanten v svojem času, holandski je denimo širil ideje bančništva, borzijanstva, uspeval s preprostimi kalvinističnimi vrlinami,s katerimi se je zoperstavil potratnim navadam španskega katoliškega plemstva. Dominacija je bila trojna: poleg idejne tudi gospodarska in vojaška. In zdaj nastopi čas (desetletja, lahko tudi stoletje), v katerem hegemonistični položaj izčrpa samega sebe. Pojavijo se izzivanja drugih tekmic, ki poskušajo z novimi vojnami. Sami spopadi povzročijo tudi pojav beguncev, ki bežijo pred vojnami; manjšine, ki so jih drugod preganjali, je vedno privlačilo vzdušje strpnosti in svobode urbanih središč, tako so v 18. st. številni radikalni politični misleci bežali iz absolutistične Evrope in se naselili v Angliji. Priseljenci so praviloma mladi, inteligentni in podjetni, odličen dinamit za družbeni razvoj.

S takim aparatom avtor prepričljivo interpretira minule imperije, medtem ko obnemi pred ZDA. Knjige namreč ne zaključi z napovedjo propada ameriške dominacije, ki jo bo v prihodnosti zamenjala druga. Naenkrat se iz zgodovinarja spremeni v politika: zdaj zavrže teorijo cikličnih sprememb, ki jo nadomesti z vizijo prehoda k miroljubnemu svetovnemu redu.

Nedosledna teorija, ki se sprevrže v konzerviranje ameriškega primata za vse večne čase.