Roman / Agota Kristof: Šolski zvezek

Vseh čustev okleščen prosti spis bratov dvojčkov, "Charlesa Roberta" in "Friedricha Wilhema".

Ampak, Šolski zvezek kljub svojemu "osnovno-šolskemu" pripovednemu slogu sproži pravcati plaz čustev v bralcu, pa naj si bo ta še tako hladen, zakrknjen analitik. Vzrok: zapisovalca oziroma pripovedovalca te nadvse krute, moreče zgodbe sta otroka, pahnjena v vrtinec vojne. In če fanta hočeta preživeti, si morata pač pomagati sama ... Srhljivost romana je predvsem v etapah njune "čeznočne" odraslosti, ko se dečka (žrtvi pokvarjene dobe) iz nedolžnih, zgubljenih ovčk v tem odvratnem svetu prelevita v dobesedno pravi pošasti.

Zgodba: zaradi vse pogostejših letalskih napadov na Veliko mesto ju Mama (tudi: radoživka) "odstopi" zagrenjeni, skopuški Stari mami (tudi: le ta je pred leti zastrupila moža, zato ji ljudje pravijo Coprnica) v Malem mestu. Bab(n)ica vnukoma pravi kuzlina sinova in se v tej maniri do njiju tudi obnaša. A paglavca jo kaj kmalu, s še večjim nasiljem, dobita pod svojo oblast. Enako se z/godi tudi z vsemogočnim oficirjem okupatorske vojske, pa z župnikom, navsezadnje celo z njuno lastno materjo in očetom. Oficirja, mazohista, do mrtvega pretepata z bičem in nanj opravljata malo in veliko potrebo; župnika, pedofila, izsiljujeta; materino okostje (... vsako kost pritrdiva s tenko žico...) obesita na tram v sobi; - očeta pa (... ja, da se priti čez mejo: tako, da gre nekdo pred tabo ...) napotita v "svobodo" preko minskega polja.

Darwin in Nietzsche v nedeljski in enajsti šoli obenem.