Gregor Foedransperg-Fedr: Kilometri Sredozemlja

Pot od Slovenije prek Hrvaške, Črne Gore, Albanije, Grčije, Turčije, Sirije, Libanona, Jordanija, Egipta, Libije, Tunizije, Malte do Sicilije - na koži kolesarja.

Med slovenskimi potopisci je sinonim za kolo Tomo Križnar, ki je z njim prepotoval Tibet, indijanske dežele, Avstralijo, šel med Nube. Njegov princip je antropološki, ko skuša zaživeti z domorodci. Fedrov pa je potepuški, ko na kolesu realizira želje sodobnega turista. Forma njegove knjige niso izvorne zgodbe staroselcev, ampak dvojna pripoved, ki poteka sočasno. Opisi potovalnih peripetij se namreč izmenjujejo s fotografijami domačinov in njihovih krajev, ki so jim kot dokaz avtentičnosti podloženi carinski žigi. Že na oko privlačen književni strip. Ki potencialnemu popotniku namigne, kaj vse lahko doživi, če zbere pogum in zapusti turistične agencije. Vodiči, hoteli, itinerariji, restavracije, skupinski avtobusi so vse sredstva, ki pravzaprav turistu držijo na vrvici in mu onemogočajo neposredni stik z realnostjo.

Poganjati pedala 8.182,3 km je kakopak kalvarija, ki jo pisec dramatično zaključi še s karambolom na Siciliji, kjer potem za povrh fotografira še svojega avtomobilskega rablja. A plačilo so doživetja, pot sama, naj si bo vzpon na prelaz gorovja Libanon, ki sploh ni vrisan na dostopnih zemljevidih, ali pa defekt, ki avtorja zapelje v staro mestno delavnico, kjer popravilo sodobnega bicikla vzame v roke metuzalemski mojster, naj si bo napad krdela mestnih psov, ali pa spopad z birokrati na egipčanskem poštnem uradu, ko na koncu avtor odkrije učinkovito rešitev - začne vpiti na uradnika, tako kot je slišal druge Egipčane.

Izjemna moč knjige so fotografije, med njimi tudi klasični prizori Petre etc., a predvsem unikatne podobe kot denimo prodajalca pečenega krompirja na ulici Aleksandrije; mož stoji pred čudom - leseni voz, na njem kišta, dimnik in pločevina s kuriščem.

Himna potepuštva.