Uvodnik / Grega Repovž: Kdo kliče k nasilju?

Konec preteklega tedna sta se na družbenih omrežjih pojavili objavi, ki sta pozivali na protivladni shod. Ta naj bi bil 21. novembra v Ljubljani – na glavnem trgu pred parlamentom, kot je pisalo. A to je bilo čudno – za Trg republike nihče ne uporablja besedne zveze glavni trg. Obe objavi sta bili narejeni z umetno inteligenco, a primitivni in grobi. Na sliki je bil goreč slovenski parlament, pred njim pa domnevni protestniki z dvignjenimi pestmi. »To ni več samo protest!« »To je boj za svojo državo!« »Jutri bo lahko prepozno.« »Dosta je bilo!«

Čeprav je vse skupaj delovalo amatersko, tudi zato, ker nobeden izmed siceršnjih organizatorjev protestov in predstavnikov civilne družbe ne uporablja takšnega jezika in tako primitivnih sloganov, je bilo nekaj stvari na pozivu takšnih, da ni bilo mogoče odmahniti z roko. Skrb zbujajoče je bilo, da gre (zaradi gorečega parlamenta) za jasen poziv k nasilju. A najbolj sumljivo je bilo, da je poziv krožil po »napačnem vesolju«, po desnih profilih na TikToku in platformi X. Kot bi kdo želel, da se ta protest zgodi, kot bi ga kdo želel spodbuditi.

To ni nekaj nemogočega. Gre za metodo, s katero zlasti v avtokratskih režimih oblasti izzovejo proteste, na katere ljudje pridejo, oblast pa organizira provokatorje in nasilneže, ki poskrbijo, da se ti protesti sprevržejo v nasilje. S tem oblast dobi argument za preganjanje civilne družbe in opozicije. Namen je diskreditacija civilne družbe.

Tudi v Sloveniji smo že videli te metode. Prvi nasilni protesti so bili leta 2010 – šlo je za proteste, ki jih je proti malemu delu organizirala Študentska organizacija Slovenije in so se sprevrgli v metanje granitnih kock v poslopje državnega zbora. Kdo so bili provokatorji, ki so med študenti prišli na protest, se ni nikoli razkrilo, se je pa nekaj drugega: da je bila takratna predsednica študentske organizacije Katja Šoba vključena v omrežje SDS. A to je bil šele začetek nasilnih pojavov. Drug poskus, da bi spodbudili nasilje, je iz leta 2012, ko so potekali protesti zoper vlado Janeza Janše. Spet so bili protesti mirni in spet so se v množico vtihotapili neonacisti, ki so bili že takrat povezani s SDS. Toda množica se je odzvala in jih presenetila: izločila jih je sredi trga, nenadoma so bili vidni, izpostavljeni, okoli njih so se zbrali fotografi, ljudje so skandirali zoper njih – načrt, da bodo podžgali nasilje, je spodletel. So pa zelo prestrašili protestnike. Naslednjič je SDS nasilne protestnike leta 2015 pripeljala pred azilni dom na Kotnikovi – in spet so se jim mirni protestniki postavili po robu in naredili barikado miru, delili potico in mahali s slovenskimi zastavami.

Toda tu se seznam poskusov SDS, da bi zanetila nasilje, ne konča. Leta 2020 je na miroljubne proteste zoper policijske ukrepe svoje vlade pripeljala tako imenovane rumene jopiče (vanje oblečene neonaciste), ki so prav tako želeli spodbuditi nasilje – in čeprav je bila policija takrat zelo podrejena vladi, je med policisti v neki točki prevladal razum in so provokatorje na njihovo ogorčenje – očitno so imeli drugačna zagotovila – odstranili s protestov. A vendar je en tak poskus diskreditacije civilne družbe v času tretje Janševe vlade večinoma uspel. Gre za protest, ki ga je 29. septembra 2021 organiziral Zoran Stevanović, domnevno zoper vlado Janeza Janše. Že ko ga je Stevanović napovedal, je zbujal dvome. V dejanski civilni družbi so krožile informacije, da gre za past, da v vladi že vedo, da bodo protesti nasilni, in da je namen diskreditacija miroljubnih petkovih protestov in civilne družbe. Res se je zgodilo prav to, izbruhnilo je nasilje, policija je bila izredno nasilna, za Stevanovića pa se je pozneje razkrilo, da je tik pred izbruhom nasilja zapustil proteste in odšel v nakupovalno središče Aleja. Vlada je civilno družbo razglasila za nasilno, jo poskušala diskreditirati, dejansko pa so se ljudje takrat močno prestrašili in protesti so za nekaj časa zamrli.

Ne samo v avtokratskih državah, tudi v demokratičnih se zgodi, da oblast želi sprovocirati nasilje, da bi lahko s prstom pokazala na protestnike, civilno družbo, opozicijo. Tega očitka je pravkar deležna francoska vlada – ker v dele Pariza, za katere se je vnaprej vedelo, da jih bodo poskušale zasesti tolpe, ni poslala enot. Javnost danes francoski vladi in predsedniku očita, da sta tako ravnala, da bi s tem diskreditirala proteste, predvsem pa levo stranko Nepokorna Francija, ki jih podpira.

Žal so se sumi, da tudi oblast v Sloveniji poskuša sprovocirati nasilne proteste, da bi s tem diskreditirala civilno družbo in organizacije, to sredo izkazali za utemeljene. Najprej je Pavle Rupar, provokator iz orbite SDS, na Facebooku objavil: »Pripravljajo nasilen protest v Ljubljani! Začnite se legalno oboroževati! Zgolj za svojo obrambo, obrambo naših otrok in imetja, naše domovine!« Zraven je objavil fotografije z gorečih ulic Pariza. In seveda je Ruparjevi objavi sledila objava premiera Janeza Janše na platformi X: »Nikoli ne bomo dovolili, da se nasilje iz nekaterih evropskih mest preseli k nam. Levičarje, ki na to že javno pozivajo, opozarjamo: Roke proč od Slovenije!« Janša je zraven objavil poziv na proteste, s katerim smo začeli ta zapis, seveda pa tudi goreče avtomobile iz Pariza.

Vse skupaj je prozorno in jasno. Jasno je tudi, zakaj Janša to počne. Po referendumskem porazu se bo civilne družbe in nevladnikov lotil z vsem orožjem. Kot vedno doslej.