Frederic Beigbeder: Ljubezen traja tri leta

Danes pisatelj knjižnih uspešnic, nekoč pa novinar, književni kritik in pisec reklamnih sporočil.

V slovenskem prevodu sta znani njegovi esejistični deli 2.999 SIT in Windows on the World, medtem ko tokratni prevod prinaša njegov roman iz leta 1997. Eden tistih kratkih na komaj 100 straneh, ki ta kraljevi literarni žanr pripelje med sodobnega bralca, ki sicer dobi bralno fobijo, če bi mu ponudili nekaj stostranski volumen.

Trivialni roman po formi in vsebini.

Forma. 45 + 8 poglavij; bralcu godi občutek bralne uspešnosti, saj skozi pojem obsežnega poglavja pri Beigbederju pride že po dveh straneh.

Vsebina je parafraza ljudskega reka, da je v zakonu vsake ljubezni hitro konec. Toda, avtorju uspeva banalno temo povzdigniti na raven globljega samopremisleka, ko vsakdanje teme ne zakriva pod splošnimi klišeji. Njegov tridesetletni junak je primer modernega libertina, izobraženega in družbeno uspešnega. Ki pa ga doleti fiasco ločitve po zakonskem polomu. Vendar pa pisatelj ne celi ran svojemu heroju, marveč jih odpira s premišljevanji: kako je živel, zakaj je živel tako, kot je, kaj je iskal v odnosu? Rešitev, ki se na prvi pogled ponudi, da pač vsaka ljubezen po treh letih premine, da velja triletne cikle reciklirati enega za drugim, to rešitev potem dialektično preseže. A ne z romantično iluzijo, da bi moral najti pravo, svojo femme fatale, temveč v smeri samoironičnega spraševanja o vrednotah bivanja. Kjer se izkaže, da enostavna pot graditve odnosa iz iskrice proti Olimpu v realnosti ne učinkuje. Njegov junak novo triletje gradi drugače: skozi spopade, razočaranja, odhode, pri čemer pa se v resnici ne bori z novo partnerko, ampak s samim seboj in z lastnimi šablonami, kaj je odnos ljubezni.

Skratka, roman o mladeniču, ki premore duhovitost, katera pa ne vodi v ciničnost, marveč v čustvenost, ko pusti svoji bolečini na dan.