Partick J. Geary: Mit narodov: srednjeveški izvori Evrope

V času, ko se govori o tisočletnih sanjah narodov, ko se v Evropi strahu pred emigranti poudarja primat domačih nacij, kot so Francozi, Nemci, Angleži, Slovenci, Italijani, Srbi in drugi, pokaže avtor na prazni mit narodov.

Preprosto seže v antiko in prvo tisočletje krščanstva, kjer na osnovi zgodovinskih del premišljuje o lastnostih narodov. Kot največji narod antike so veljali Rimljani, ki pa niso bili narod v etničnem smislu, ampak v konstitucionalnem. Ljudje, ki so bivali v rimskem imperiju se niso delili po jeziku ali veri ali kulturi, ampak na državljane in ne-državljane. Ko so kasneje cesarji iskali več davčnih prihodkov, so državljanstvo podelili vsem svobodnjakom, ti pa so se delili na honestiores, ki so lahko v primeru zločina računali na zavetje cesarja, in na navadne humiliores.

Geary v svojem delu poleg Rimljanov, proučuje tudi Hune, Franke, Gote, Alemane, Skite in ugotavlja, kako "etnična" identiteta ni bila nekaj stalnega, zakaj nastajale so nove skupine, ki so se preoblikovale. V 6. stoletju so npr. sobivala tri različna kraljestva Frankov, medtem ko so Rimljani preprosto izginili, a ne, ker bi jih izničili barbari, ampak preprosto zato, ker so se pretopili in identificirali z drugimi skupnostmi, ki so prevzele stare oblike oblasti. Narod je bil v zgodovini nekaj tako fluidnega, da je popolni nesmisel primerjati sodobne francoske nacionalisti denimo s starimi Franki.

Avtor del knjige posveti namenja tudi zgodovini Slovanov, pri kateri izpostavlja paradoks, da so poljedeljska ljudstva uspela zavzeti tako velik del Evrope. Poudari njihovo prednost decentralizacije, ko niso imeli vrhovnih poveljnikov, kar je potem onemogočalo Bizantincem, da bi jih podjarmili; namreč na voljo ni bilo osrednjega kneza, ki bi ga lahko podkupili.

Zgodovina, ki pokaže luknjičavost sodobnih optik, ki sodobne nacionalne države utemeljujejo na stoletnih in tisočletnih kontinuitetah.