Knjiga / Gabriel Garcia Marquez: Žalostne kurbe mojega življenja

"Leta, ko sem jih dopolnil devetdeset, sem si hotel podariti noč divje ljubezni z adolescentno devico." Prvi stavek pove vse, sledi le izpeljava. Magičnost realizma se tokrat zreducira praktično na en sam na ogledalo od morebitne prikazni s šminko izrisani stavek, medtem ko lahko z moralno navlako nepreobremenjeni bralec uživa ob vragolijah devetdesetletnega kritika klasičnih koncertov, ki ga je hudič "kot nagrado za strahopetnost in škrtobo" obdaril z "orodjem sužnja na galeji". Kot je zapisal John Updike, je to mnogo prej kot le nova neusmiljena avtopsija ljubezni študija starosti in razkroja, saj bralcu z opisi od ničesar drugega kot od globoke starosti skelečega anusa nikakor ni prizaneseno, a kaj bi to: čeprav so Spomini ... enako kratki, za roman tako rekoč črtični, kot sta bila recimo Of Love and Other Demons in Chronicle of a Death Foretold, s katerima bi lahko celo tvorili ohlapno trilogijo, so od vseh treh tudi daleč najžmohtnejši.