Knjiga / Zygmunt Bauman: Moderna in holokavst

Devetega novembra 1938 se je v Nemčiji odvrtela "kristalna noč": judovska podjetja, domove in sinagoge je napadla, razdejala in požgala poblaznela množica, ki je imela blagoslov nacističnega režima. Umrlo je okrog sto Judov. Če bi nacisti hoteli pobiti šest milijonov Judov, kolikor so jih pobili v času holokavsta, in če bi jih pobijali s hitrostjo "sto na dan", bi jih morali pobijati dvesto let. Toda če bi ubrali to "daljšo" pot, potem zelo verjetno ne bi prišli do konca. Iz več razlogov: prvič, te poblaznelosti množice, ki je izbruhnila v "kristalni noči", ne bi mogli ohranjati dvesto let, in drugič, histerično, podivjano množico bi bilo mogoče kmalu ganiti s sočutjem do otrok, če pa hočeš iztrebiti "raso", potem moraš nujno iztrebiti tudi otroke. Ker pa čustva niso zanesljiva, so nacisti sklenili, da "tolpo zamenjajo z birokracijo, skupinski bes pa s poslušnostjo avtoriteti," kot sta nekoč zapisala John P. Sabini in Mary Silver.