Knjiga / Pierre-Noel Giraud: Neenakost v svetu
Založba /*cf., Rdeča zbirka, Ljubljana, 2006, 3500 SIT
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 52, 3. 1. 2007
Ko boste brali knjigo Neenakost v svetu, se vam bo itak zazdelo, da je Marx zamočil, ker ni živel ob koncu 20. stoletja. Zanimivo bi bilo videti, ali bi še vztrajal pri razrednem boju, presežni vrednosti, fetišizmu, kapitalu in revoluciji. Hej, morda bi dobil celo občutek, da za kapitalizem obstaja upanje, ko bi - kot Giraud - ugotovil, da so začele bogati Zahod dohitevati ne le "na novo industrializirane dežele" (Južna Koreja, Tajvan, Singapur), ampak tudi "tehnološko razvite države z nizkimi mezdami" (Kitajska, Indija, Rusija)?
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 52, 3. 1. 2007
Ko boste brali knjigo Neenakost v svetu, se vam bo itak zazdelo, da je Marx zamočil, ker ni živel ob koncu 20. stoletja. Zanimivo bi bilo videti, ali bi še vztrajal pri razrednem boju, presežni vrednosti, fetišizmu, kapitalu in revoluciji. Hej, morda bi dobil celo občutek, da za kapitalizem obstaja upanje, ko bi - kot Giraud - ugotovil, da so začele bogati Zahod dohitevati ne le "na novo industrializirane dežele" (Južna Koreja, Tajvan, Singapur), ampak tudi "tehnološko razvite države z nizkimi mezdami" (Kitajska, Indija, Rusija)?
Kar bi ga verjetno pripeljalo do istega vprašanja kot Girauda: ali kapitalizem povzroča neenakost ali jo zmanjšuje?
+ + + + +
