Knjiga / Nereo Batello, Stojan Spetič, Albano Pellarini, Raffaele Tito: Afera TKB - kako so nas normalizirali
Založništvo tržaškega tiska, Trst, 2006,
Miha Štamcar
MLADINA, št. 3, 25. 1. 2007
Afera Safti. Ena izmed preštevilnih, ki so v začetku devetdesetih let polnile slovenske časopise. Izkazalo se je, da je bila skoraj v celoti izmišljena. Slovenski preprodajalci orožja, ki so si polnili žepe na račun balkanske morije, so storili vse, da bi pozornost javnosti preusmerili od skladišč z orožjem in denarja, ki je namesto v državnih blagajnah končal na zasebnih računih. Kolateralne žrtve so bili zamejski Slovenci v Italiji, ki so po nekaj (za sedanje čase že kar smešnih) zapisih na svoji koži občutili povezanost slovenskih in italijanskih tajnih služb. Agenturi sta očitno z različnimi ambicijami napadli Safti, ki je vodil slovensko gospodarstvo v Italiji.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Miha Štamcar
MLADINA, št. 3, 25. 1. 2007
Afera Safti. Ena izmed preštevilnih, ki so v začetku devetdesetih let polnile slovenske časopise. Izkazalo se je, da je bila skoraj v celoti izmišljena. Slovenski preprodajalci orožja, ki so si polnili žepe na račun balkanske morije, so storili vse, da bi pozornost javnosti preusmerili od skladišč z orožjem in denarja, ki je namesto v državnih blagajnah končal na zasebnih računih. Kolateralne žrtve so bili zamejski Slovenci v Italiji, ki so po nekaj (za sedanje čase že kar smešnih) zapisih na svoji koži občutili povezanost slovenskih in italijanskih tajnih služb. Agenturi sta očitno z različnimi ambicijami napadli Safti, ki je vodil slovensko gospodarstvo v Italiji.
Italijani si pač nikoli niso želeli močne slovenske skupnosti na sami meji s Slovenijo, slovenski orožarji pa so imeli poleg želje, da preusmerijo pozornost javnosti k drugim aferam, tudi ideološko nasproten predznak kot slovenska skupnost v Italiji. Tržaška in Goriška banka sta morali zapreti vrata. Nekdaj močnega slovenskega gospodarstva v Italiji knjiga ne bo obnovila, vendar z objavljenim delom avtorji dokazujejo za Slovence v Italiji morda celo najpomembnejšo stvar: da pri slovenskih gospodarstveniki v Italiji ni šlo za nekakšne kriminalce, temveč za poštene ljudi, ki so nazadnje dokazali, da so vodili podjetja v interesu slovenske skupnosti. Lepo bi bilo, če bi lahko isto trdili za vse naše "novokomponovane" direktorje.
In še mimogrede, v zapisu senatorja in novinarja Stojana Spetiča je zanimiv uvod, ki bi ga lahko številni slovenski "liberalni" politiki vzeli za zgled. Ko se začne čiščenje v tržaški banki, sta z ženo v Koebenhavnu, v Christianiji. Žena je zelo živčna, saj je bila zaposlena v banki. Spetič jo potolaži tako, da ji kupi zavitek hašiša.
+ + + + +