Knjiga / Samo Rugelj: Stranpota slovenskega filma

Pisalo se je leto 1995, ko se je pred nekdaj elitnim kinom Komuna razvila rdeča preproga, po kateri so, pražnje odeti, z zloščenimi limuzinami dostavljeni in v hollywoodsko pozo našemljeni, paradirali vidnejši protagonisti slovenskega okultnega - bolj bi sicer ustrezal pridevnik okulističnega, a žal nimam prostora za razlago - žanrskega zmazka Rabljeva freska, enega najdebilnejših izdelkov v zgodovini slovenskega filma pa i šire. Resno, romunski akcijski pofl, v katerem Steven Seagal svoje borilne veščine nadomešča s srepimi pogledi, je v primerjavi z Rabljevo fresko videti kot Sikstinska kapela. Verjetno je to razlog, da si Rabljeve freske slovenski davkoplačevalci, ta tiha in potrpežljiva molzna krava za filmske izmišljije nacionalnega pomena, ne moremo ponovno, v miru in iz historične distance ogledati na DVD-formatu.