Guenther Deschner: Kurdi: Narod brez države, zgodovina in upanje

Kot lepo piše na zadnji platnici knjige, je gospod Deschner priznan publicist, pisatelj in avtor dokumentarnih filmov, pri tem projektu pa se mu šteje v čast, da se je na številnih potovanjih po Kurdistanu srečeval ter pogovarjal z najpomembnejšimi voditelji tega nesrečnega naroda, legendarnim borcem za svobodo Mustafo Barzanijem, njegovim sinom Masudom Barzanijem (premier iraške kurdske regije), Džalalom Talabanijem (predsednik iraške kurdske regije) in vodjo Kurdske delavske stranke Abdulahom Ocalanom.

Knjiga nas vodi skozi celotno narodovo zgodovino vse od 3000 let pr. n. š., kolikor so stari babilonski in sumerski klinopisi, ki omenjajo ljudstvo Kurtov ali Kurtijcev. Čeprav so Kurdi 'od vekomaj' živeli na širokem območju Srednjega vzhoda, so jih skozi vso zgodovino različni drugi narodi obravnavali kot tujek v svojih imperijih in tudi še danes, če mimogrede vprašate povprečnega Turka, kdo oziroma kaj so Kurdi, dobite neumen odgovor, da gre za mešanico med Arabci in Turki. Verjetno so največjo krivico Kurdom naredile kolonialne delitve z začetka 20. stoletja, ko so zahodni imperiji zarisali umetne nacionalne meje na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Tako imenovani Kurdistan je bil razdeljen med štiri države, Sirijo, Irak, Iran in Turčijo; v slednji živi največ Kurdov. Večina, piše Deschner, je bila s tem razbita na več manjšin. A to ni bila edina izdaja Kurdov, vsi, Zahod, Iran in Irak, so jih v času hladne vojne izrabljali kot kmete na geostrateški šahovnici. Koliko jih je vseh skupaj, nihče zares ne ve, nekje v zraku lebdi številka 30 milijonov. Kurdi, ki po definiciji naroda izpolnjujejo vse pogoje, v naštetih državah doživljajo diskriminacijo in represijo. Gre za krvavo logiko. Če bi si v kateri od teh štirih držav izborili neodvisnost, bi najbrž sledila samostojnost tudi v preostalih treh. A režimi v Damasku, Bagdadu, Teheranu in Ankari tega ne bodo dovolili. Znano je turško stališče: neodvisnosti Kurdistana bomo nasprotovali, tudi če bo razglašena v Braziliji. Ker Kurdi še največ avtonomije uživajo prav v Iraku, Turčija grozi z napadom. Kurdi so narod, obsojen na večni boj. In sovražnikov si niso izbrali sami.

Če bi vas pot kdaj zanesla do njih, recimo v gorato vzhodno Turčijo, pustite doma Lonely Planet Guide in vzemite to knjigo. Iz nje boste izvedeli vse, kar potrebujete, o Kurdih, o teh ljudeh, ki jih je angleški popotnik v 19. stoletju James Rich označil za "najboljše ljudi, kar sem jih srečal na Orientu".

+ + + + +