Smo li obtičali v časovni zanki ali posebej zločesti izkrivljenosti medgalaktičnega prostora? Spričo komfortno zloženih starin, ki jih najdeš v špajzi enega vrhovnih producentov nekdaj med zvezde kovane škotske založbe Soma, veterana elektronike Larsa Sandberga, pač ne more biti govora o količkaj duhoviti ali vsaj za zdravstveni minimum odmaknjeni refleksiji preteklosti, temveč le o nostalgično upočasnjeni presnovi.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Smo li obtičali v časovni zanki ali posebej zločesti izkrivljenosti medgalaktičnega prostora? Spričo komfortno zloženih starin, ki jih najdeš v špajzi enega vrhovnih producentov nekdaj med zvezde kovane škotske založbe Soma, veterana elektronike Larsa Sandberga, pač ne more biti govora o količkaj duhoviti ali vsaj za zdravstveni minimum odmaknjeni refleksiji preteklosti, temveč le o nostalgično upočasnjeni presnovi.
Mimogrede: če se je Larsu primerila inercija - ki bi jo morali biti veseli vsi, ki so začeli fleširati šele, ko so presahnile najmočnejše emanacije iz Detroita - pa je čelnike Some, razvpiti dvojec Slam, pet let po izvrstnem prvencu Headstates doletela delna in, moramo reči, neuspešna prekvalifikacija iz začetnikov tistega, čemur se danes reče tech-house, v mediokritetne ravnatelje globokih basov in nalomljenih ritmov. K medlemu vtisu ploščka Alien Radio prištejte še po meri tržišča (gejevskih diskotek in televizije?) narejena vokalna hita in grozotno posiljeno verzijo sedem let stare himne Positive Education, pa Vam bo kuj jasno, kam Slam tačko moli.
* * *
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi