Plošča / Total Music Meeting: Audiology - 11 Groups Live in Berlin

Navidez sampler, zbornik muzičnih zgledov za morebitno promocijsko, distribucijsko rabo. Toda mar ni že v "naravi" svobodno improviziranih godb, da se rade ognejo profani, posplošeni oglaševalni praksi iz drugih sfer (glasbene) industrije? Pogojno da, vendar pričujočo ponudbo vidimo/slišimo prej kot spretno podvajanje - utečen mehanizem je izkoriščen, a se ne proda; dobesedno: ne gre v promet. Ostaja nastop, posnetek, tour d'horizon; zatem upanje in boj. Predvsem pa nastop, ki glasba zanj pozna lep, natančen, dovolj materialističen izraz že v klasičnem šolskem sistemu - produkcija (kadrov, znanja, v našem primeru tudi humorja, idej). Total Music Meeting je takšna tridnevna produkcija; simpozij muzičistov; preštevanje preživelih, bi porekli v internem žargonu. Kljub naporni organizaciji jim je čas spet naklonjen. Free forme, zlasti jazzovske so nekako spet "in", ponosno razgaljajo svoj bes nad domom in svetom, iščejo poti, se znova rade ozgodovinjajo.

S sorodnih odrov prejemajo tudi silovito, brezkompromisno agitacijsko pomoč z osebo Henryja Rollinsa, zanje navija vse večja fenovska množica, ki stavi na koncept po imenu Sonic Youth. To so velike skrite reči. In ex-vzhodnonemški ZentralQuartett, vzemimo za ponazoritev le njih, ki so velike skrite reči nekoč, pred dvema desetletjema že živeli v svojem izjemnem okolju - kot državno krepko podpirano "protiimperialistično" gesto - se lahko odkrito veselijo novega obdobja, tudi navzočnosti, zanimanja tretje "generacije". "Hymnus III", ki ga izvedejo pihalec Ernst-Ludwig Petrowsky, trobilec Conny Bauer, pianist Uli Gumpert in tolkalec Guenter "Baby" Sommer, je kratko malo impozanten: Ameriko prečita do konca, a ji ne obrne hrbta. Berlinska Free Music Production, častitljiva založba in samoorganizacijsko simpozijsko srce je junaško podjetje, kljub vsem notranjim spletkam, težavam.

Saj gredo spletke, težave ja nekako zmerom nujno skup z norostjo junakov vsakršne baže - spor med suhim, "zunajglasbenim" menedžmentom in zmuzljivo svobodo izvajalske "prakse"; ta je v teh godbah nekaj "več", nemistificiran "več": pomeni ukvarjanje z vsem živim, totalno radovednost in predanost, ki vsekakor zahteva tudi obvladovanje, nadzorovanje (in distanco do) proizvodno-distribucijske mašinerije. Takšna avdiologija enajstih javnih produkcij je zato vsekakor tudi glasbenoteoretski trnek. Šarmanten, vprašujoč, s kritičnim veseljem do življenja.

* * * * *